Vlado Miheljak o nevarnosti, da bratje Marx preletijo Atlantik

Pojavila se je realna nevarnost, da Kosorjeva in Pahor uspešno končata jaro kačo dogovarjanj ter podpišeta sporazum o arbitraži. Te nevarnosti se dobro zavedata opoziciji obeh dežel. Zato, tako je videti, ko to pišem, že od danes sporazum ne bo več niti mednarodni niti bilateralni, ampak le še notranjepolitični problem.
/…/
Na Hrvaškem se je celo škofovska konferenca spravila nad sporazum in napadla akterje. Naša škofovska konferenca pa je odgovorila. Že besednjak, ki je na delu pri hrvaških in slovenskih škofih, je zadosten razlog za zaprtje tega neprijetnega poglavja v bilateralnih odnosih. Ko sta se hrvaška in slovenska cerkev postavljali za nacionalni interes, sta praviloma zgrešili cilj. Najbolj med drugo svetovno vojno.
/…/
Slovensko-hrvaški odnosi so kot potovanje bratov Marx čez Atlantik (A Night at the Opera, 1935). Chico Marx pripoveduje radovednemu občinstvu: Leteli smo torej proti Ameriki, a nam na pol poti zmanjka goriva in morali smo nazaj. Naslednjič smo ga natočili dvakrat toliko, a nam ga je spet zmanjkalo, ko smo ravno želeli pristati. Zopet smo se vrnili in ga tokrat natočili dovolj. A kaj se je zgodilo? Na pol poti smo ugotovili, da smo pozabili letalo in smo se morali spet vrniti. A takrat sem se spomnil genialne ideje. Nismo več vzeli letala, niti goriva. Vzeli smo parnik… in tako smo končno uspešno preleteli ocean.

Vlado Miheljak, kolumnist, v Dnevniku

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, torek, 27. oktober 2009 

Če slovensko-hrvaški arbitražni sporazum ne bo kmalu vsaj parafiran, se zna zgoditi, da bo premieru Borutu Pahorju zmanjkalo rotitvenih obrazcev in ‘pridušnic’. Česa vse nismo že slišali: od roke v ognju do krucefiksa, od preproste ‘ugotovitve’, da ima prav do pijanca, ki se drži plota …, vse do tega, da ob vsej množici slovenskih (mednarodnih) pravnikov (z doktorati), ki se oglašajo, za sporazumom stoji ne le kot politik, ampak tudi kot strokovnjak – politolog. Nemara bi bilo to manj čudaško, [...]

vojko, sreda, 25. marec 2009 

Ni niti senzacionalizem niti cinizem, temveč zgolj suh povzetek dejstev. Če hoče Hrvaška nadaljevati pogajanja za vstop v Evropsko unijo, se mora glede na izjavo državnega zbora umakniti z ozemelj, ki jih ima Slovenija za zasedena v nasprotju s stanjem na dan 25. junija 1991. Preložitev marčne pristopne konference s Hrvaško na 24. april potemtakem pomeni, da bo v Piranskem zalivu ter ob Dragonji in Muri meja vsaj do takrat ostala tam, kjer je. No, ja, ta ‘vsaj do takrat’ [...]

vojko, sobota, 4. april 2009 

Vse bolj me najeda črv dvoma, da je sloviti finski politik Martti Ahtisaari res pravšnji za reševanje slovensko-hrvaškega spora. In vse bolj razumem hrvaško politično vodstvo, ki mu gredo lasje pokonci že ob omembi svetega finskega jezera Inari, kaj šele ob možnosti, da bi nobelovec Ahtisaari vodil mediacijo. To, kar se je zgodilo v sredo, pa me utrjuje v prepričanju, da bi bilo bolje imeti za posrednika severnokorejskega ljubljenega vodjo Kim Jong Ila kot pa hladnega severnjaka iz dežele, kjer [...]

vojko, sreda, 4. november 2009 

Nemara se res moraš pisati Pesek, da lahko v pogovoru o ponovnem poskusu dveh držav, da vsaj s pomočjo tretjega (mirno, eh, sporazumno) rešita skoraj dvajsetletni mejni spor v petih minutah trikrat uporabiš pojem orožje v sprašujoče-obžalovalno-obtožujočem tonu, ali ga ‘tvoja’ država ni že ‘vrgla v Piranski zaliv’? Pa voditeljica nacionalkinih Odmevov moraš kajpak biti, z ‘notranjim’ in ‘zunanjim’, ah, ‘ponotranjenim’ poslanstvom ‘uravnotežene in objektivne’ predstavitve različnih mnenj. Zakaj pa imamo demokracijo, če ne zato, da je nacionalka še posebej [...]

vojko, četrtek, 29. oktober 2009 

In zdaj še nujno opozorilo zlasti za laike, a žal potrebno tudi za številne pravnike – o nestrokovnosti populističnega ‘argumenta’, da je ‘Piranski zaliv od vekomaj v celoti pripadal Sloveniji’ in da je zato Slovenija po tej poti vedno imela stik z odprtim morjem. Ne, ni res – Slovenija nikoli! Ta stik z odprtim morjem je namreč vedno imela tista država, v katero je Piranski zaliv kot celota (z obalo vred) spadal: Beneška republika, Avstrija, Italija, SFRJ – Slovenija pa [...]