Čeprav podatki kažejo, da se gopodarske razmere izboljšujejo, evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia brez ovinkov pove, da nobene od napovedi iz jesenske gospodarske napovedi, ki jo je pravkar predstavil, ne bi podpisal in s tem jamčil, da se bo uresničila. Razmere so preveč negotove, preveč je možnosti, da okrevanje ne bo tako hitro, kot zdaj kaže.
Dejstvo pa je, da je kriza najbolj prizadela tiste države, ki imajo odprto gospodarstvo, torej tisto, kar ustvarijo, večinoma prodajajo v tujino. Med temi gospodarstvi je tudi Slovenija. Njen padec bruto domačega proizvoda – vrednosti vsega, kar na leto ustvarimo – bo letos med največjimi med članicami evroobmočja. Glavni razlog za to je padec tujega povpraševanja po slovenskem blagu in občutno zmanjšanje investicij v gradbeništvo, ki so v letih 2007 in 2008 rasle z dvomestnimi stopnjami, navaja evropska komisija.
Vlade naj nikar ne razmišljajo, da bi svoja odprta gospodarstva šle preurejat tako, da bi jih z raznimi ovirami in drugimi protekcionističnimi ukrepi skušala zapreti, pravi Almunia, saj bodo prav odprta gospodarstva ob okrevanju imela največ koristi. Kaj to pomeni za Slovenijo, je komisija v poročilu napisala posredno, v odstavku o plačah. Tam piše, da bo slovensko gospodarstvo lahko uspešno okrevalo, če bodo plače rasle v skladu s povečevanjem produktivnosti. To pa niso izdelki in storitve iz zastarelih tovarn, izdelki in storitve, ki jih je mogoče narediti povsod, samo pridne roke je treba imeti.
Če bodo delavci hoteli v prihodnje zaposlitev in boljše plače, lastnike in menedžerje slovenskih podjetij čakajo kar precejšnje invsticije v razvoj in iskanje novih tržnih niš. Ta obrat bo potreben zelo hitro. Medtem ko bo konec letošnjega leta po oceni evropske komisije brez službe vsak sedmi Slovenec, ki je sposoben za delo, bo v letih 2010 in 2011 na zavodu za zaposlovanje prijavljen že vsak osmi. Poleg tega hitro raste zadolženost države.
Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjih dveh letih pa bo država iz proračuna porabila okrog 7 odstotkov več, kot bo vanj dobila prilivov od davkov in drugih prihodkov, ki jih seveda plačujejo državljani in podjetja. Manj kot imajo podjetja in državljani dela, manj denarja lahko nakažejo v državno blagajno, več ga iz nje potrebujejo. Manj ga je na voljo za financiranje šolstva, javnih služb, policije in drugih javnih dejavnosti.
Poljska je edina članica EU, ki bo letos imela rast BDP, Bolgarija pa je po besedah komisarja Almunie edina članica EU, ki v prihodnjem letu predvidoma ne bo imela večjega proračunskga primanjkljaja od 3 odstotkov BDP.
Pakt stabilnosti in rasti, ki velja za članice EU z evrom, dopušča, da lahko vlada na leto iz proračuna porabi največ za 3 odstotke BDP več denarja, kot ga v njem zbere. Priporočila, kako bo slovenska vlada morala primanjkljaj v prihodnjih letih spraviti nazaj na 3 odstotke BDP, bo evropska komisija objavila prihodnji teden. Že zdaj pa je jasno, da bo mogoče ta primanjkljaj sklestiti z zmanjšanjem porabe in s povečanjem proizvodnje blaga in storitev. Vlado, pa tudi lastnike in menedžerje podjetij nedvomno čakajo naporna leta. Še posebej, ker je Slovenija glede dolgroročne vzdržnosti javnih financ med najbolj rizičnimi državami v EU.
Padec BDP se odraža tudi v povečanju javnega dolga in življenje na kredit zdaj prihaja bolj do izraza, to velja zlasti za najemanje kreditov za gradnjo avtocest. Evropska komisija ocenjuje, da se bo javni dolg v Sloveniji z lanskih 22,5 odstotka BDP letos povečal na 35 odstotkov, v prihodnjem letu bo dosegel že slabih 43 odstotkov, v letu 2011 pa bo Slovenija dolžna toliko, kot znaša 48 odstotkov vsega, kar ustvari. Te stopnje so kljub temu še vedno bistveno nižje od povprečja v EU in evroobmočju.
Veliko drugih držav je bistveno bolj zadolženih. Javni dolg bo v EU letos dosegel 73 odstotkov BDP, v evroobmočju pa 78 odstotkov BDP. V EU se bo do leta 2011 povečal na slabih 84 odstotkov, v evroobmočju pa na 88 odstotkov. Rekorderka je Italija, kjer je lani javni dolg dosegel 105,8 odsototka BDP, letos bo narasel na 114,6 odstotka BDP, do leta 2011 pa bo zahodna slovenska soseda dolžna za slabih 18 odstotkov več, kot bo znašala vrednost vsega blaga in storitev, ki jih bo ustvarila. Ampak takrat ne bo več rekorderka. Prehitela jo bo predvidoma Grčija, ki je bila lani zadolžena za 99 odstotkov BDP, letos se bo ta dolg povečal na 112,6 odstotka, leta 2011 pa bo dosegel kar dobrih 135 odstotkov. Pakt stabilnosti in rasti določa, da javni dolg države lahko znaša največ 60 odstotkov BDP.
“Medtem ko bo konec letošnjega leta po oceni evropske komisije brez službe vsak sedmi Slovenec, ki je sposoben za delo, bo v letih 2010 in 2011 na zavodu za zaposlovanje prijavljen že vsak osmi.”
Mislim, da je mišljeno 7 in 8 % delovne sile. Drugače bi bila brezposelnost 14,3% (vsak sedmi) in 12,5% (vsak osmi).
Najbolj me je pa presenetil podatek iz poročila, da bo po projekcijah zadolženost do leta 2011 narasla na 48%. Me zanima kdaj se bo proračun izravnal glede na negativne pokojninske in zdravstvene projekcije. Upam, da bo vsaj ta vlada pričela s korenitejšimi reformami na tem področju, drugače se lahko kar pripravimo na eksplozijo javnega dolga, ki ga bomo odplačevali v še slabših demografskih razmerah.