Dušan Semolič o prispevkih, davkih in minimalni plači

Že zdaj delodajalci plačujejo manj v skupno blagajno kot delavci. Delavci od leta 1996 plačujejo 15,5 odstotka bruto plače v pokojninsko blagajno. Do takrat so tudi delodajalci plačevali toliko. Potem pa je država podjetja obremenila z davkom na plačilno listo, znižala njihove prispevke za pokojnino na 8,85 odstotka bruto plače od posameznika. Davka na plačilno listo ni več, prispevki pa so še vedno nižji.
/…/
Mi ločimo problematiko davkov od problematike prispevkov. Zniževanje prispevkov ni realno. Treba jih je celo zvišati, a za delodajalce.
Pri zadnji reformi je z znižanjem najvišje davčne stopnje s 50 na 41 odstotkov največ pridobil bogati sloj, najbolj pa je bil prizadet srednji sloj, ki je v delu plače prišel v 41-odstotno obdavčitev. Zato predlagamo, da v krizi, ko se vprašamo, kje vzeti denar, vzamemo pri bogatejših. Predlagamo dva nova dohodninska razreda, 45- in 50-odstotnega.
/…/
Demonstracije imajo dva cilja. Eden je protest proti dvigu upokojitvene meje na 65 let, proti izenačitvi moških in žensk in proti podaljšanju dobe pri izračunavanju pokojnine na 35 let. Druga je zahteva, da se čim prej zvišajo minimalne plače. Pri tem si država na more umiti rok in reči, naj se dogovorimo z delodajalci. Država je po konvencijah mednarodne organizacije dela odgovorna za višino minimalne plače. Naša zahteva je dvig minimalne neto plače na 600 evrov.

Dušan Semolič, predsednik ZSSS, v Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Dušan Semolič o prispevkih, davkih in minimalni plači”
  1. Potrošnik Investitor je rekel/rekla:

    Glas vpijočega v Puščavi.

    Vsak, ki si je v zadnjih 20 letih od obdavčenih plač iz z inflacijo razvrednotenih prihodkov plačeval zavarovanja se danes sprašuje kje ima denar.
    1. Recimo, da ste 1990 leta imeli Markovečevih dinarjev oziroma 10.000,00 DEM oziroma 70.000,00 SIT in ste s tem denarjem kupili stanovanje preko podjetja. knjižili ste ga v SIT.
    2006 leta ste knjižno vrednost 70.000,00 SIT delili s 239,63 in dobili 292,11 EUR.

    2. Recimo, da imate s.p. plačo “strošek delodajalca 1350 eur” In dobite neto 720,00 EUR.
    Za 66 55 EUR ste si plačali zdravstveno zavarovanje vsak mesec .
    Za pokojnino ste kot zaposleni namenili 156 EUR 90 EUR še v imenu delodajalca mesečno.
    Potem dobite odpoved ali ne plačate prispevkov za prejšnji mesec.
    Kaj se zgodi pri zdravniku?
    240 mesecev ste po današnji stopnji vplačali na “virtualni zdravstveni” račun 15840 13200 EUR oziroma skupaj 29040 EUR.
    Ali ste potrošnik, ki je prihranil toliko denarja in sedaj pričakuje popravilo zoba?
    Ne te storitve ne morete prejeti?! Prejšnji mesec nimate plačanih prispevkov!!! A?
    Koliko ste v 20 letih sploh porabili iz “svojega virtualnega zdravstvenega računa”?

    Poglejmo še “virtualni pokojninski račun”.
    240 mesecev po 156 90 = 59040 EUR. no s tem denarjem si lahko po današnji tarifi plačate souporabo sobice po mesečno 900 eur kar 65,5 mesecev ali 5,4 leta.
    Sedaj si poglejmo kako s 400 EUR ” penzije ” gospodarijo upokojenci.
    Vzdržujejo svojo posest ( hišo ) hranijo sebe in svoje potomce. Za “stavbno zemljišče” plačajo letno 90 EUR.
    Privoščijo si še letno Vinjeto za 55 EUR.
    Kako potem gospodarijo v “domu za ostarele”?

    Kaj je zajeto v “Članarina ZZZS”?
    Dodatno (vseživljensko) izobraževanje?
    Pravna pomoč?
    Etične vrednote?
    Le kdo je vsa ta leta bil zraven?
    Novi časi, nove ideje, strari kadri?

  2. Investitor Potrošnik je rekel/rekla:

    Ali bo 2000 Murinih delavcev postalo vsaj 200 delodajalcev s po 9 zaposlenimi?
    Ali 1000 delodajalcev s 1 “prvo zaposlenim”?
    Takšne “privatnike” dodatno obdavčimo!?
    Ali se bo 10 delodajalcev konkurenčno spopadlo med seboj s po 99 zaposlenimi za ” najugodnejšega ” ponudnika po sistemu:
    Če mi na moj osebni račun plačate 50.000 EUR vam bojo moji zaposleni še naprej delali po 400 EUR mesečno.
    Če se bo kdo pritoževal, bo dobil odpoved in ne bo imel plačanih prispevkov. Takrat bo izgubil vse pravice!

    Ali lahko vsak izmed sindikatov zaposli še po enega Murinega delavca?

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 27. avgust 2009 

Kljub gospodarski krizi so se minimalne plače v večini evropskih držav povečale. Med 20 od 27 članic EU, ki imajo predpisano minimalno plačo, je ta še vedno najvišja v Luksemburgu (9,73 evra na uro) in Franciji (8,82 evra), z 0,71 evra na uro pa je najnižja v Bolgariji, v svoji novi študiji ugotavlja nemški inštitut Wirtschafts- und Sozialwissenschaftliche Institut (WSI). V Sloveniji po njegovih podatkih minimalna plača od 1. avgusta znaša 3,45 evra na uro, kar jo uvršča na deseto [...]

vojko, sobota, 27. junij 2009 

Vlada bo prestrukturirala javnofinančne izdatke, razbremenila davčno pri nas precej obremenjeno gospodarstvo. Seveda bodo tu potrebne prilagoditve tudi na strani virov, kar je mogoče na nekaj načinov, z obdavčitvijo določenega premoženja, boljšo izterjavo davkov … Načrtujemo reformo javnega sektorja, da bo voden na podlagi menedžerskih načel. Pomembno bo tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in povečanje konkurenčnosti, gospodarstvo se bo moralo pripraviti na okoljske izzive, spodbujali bomo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti … Želimo si prilagajanje trga dela, reformo sistema socialne varnosti. Potem [...]

darja, sreda, 8. julij 2009 

Gospodarska in finančna kriza je države Vzhodne in Srednje Evrope hudo prizadela. V Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos rast bruto domačega proizvoda kar za 14 odstotnih točk nižja kot v drugem četrtletju 2008, ugotavljajo analitiki avstrijskega inštituta WIIW. Letošnje leto bo za vse države Srednje in Vzhodne Evrope še slabo, prihodnje leto bo leto stagnacije, rast pa lahko spet pričakujejo v letu 2011, a ta ne bo več dosegla ravni pred krizo.
Za Slovenijo WIIW letos napoveduje 4-odstotno gospodarsko [...]

vojko, ponedeljek, 30. november 2009 

Če je največji hit ameriškega superbenda /Bon Jovi/ himna fatalizma Livin’ on a Prayer (”Živimo od molitve”), so /Rock Partyzani/ v soboto množico najbolj razvneli in skoraj do solz ganili /z/ verzi ponarodele Samo milijon nas še živi: “Samo milijon nas dobro ve … da dobri smo ljudje.”
/…/
Standardno dober odziv so zbudile tudi poskočnice, kot so Na juriš in Kekčeva pesem, ki sta lepo zaokrožili železni repertoar tovrstnih masovk in v kombinaciji s prav tako neizogibnimi maligani iz občinstva [...]

darja, petek, 4. september 2009 

Deutsche Bahn (DB), ki ga še vedno omenjajo kot možnega strateškega partnerja za Slovenske železnice, je gospodarska kriza hudo prizadela. Kot poroča nemški tisk, bodo močno znižali stroške in odpustili 6000 zaposlenih. Odpuščati namerava hčerinska družba za tovorni promet.
Iz DB so v sporočilu za javnost sicer navedli, da “nimajo seznama za odpustitev več tisoč zaposlenih”, toda eden od tiskovnih predstavnikov je po poročanju časopisa Tagesspiegel kljub temu spomnil na izjavo predsednika uprave DB Rüdigerja Grubeja, ki možnosti, da bo treba [...]