Šel sem brat povzetke raziskav na tem področju in se grenko smejal zraven. Da, učitelji pri nas spodbujajo ustvarjalne otroke in jih visoko cenijo. Nato naštejejo lastnosti, ki jih ljubijo: pridnost, ubogljivost, skratka tlačanstvo. Ha, ha, ha! Take neumnosti že dolgo ne! Dajmo jasno in glasno povedati, da tisti, ki z odliko preživi 20 let šolanja, dokaže le, da je sposoben vegetirati brez ustvarjalnega in smiselnega dela. Naj navedem Snyderjevo raziskavo, po kateri so vsi nobelovci in člani angleške kraljevske akademije imeli težave v šoli. Ustvarjalen človek je radoveden in razmišlja o tem, kar je slišal. Pogubna kombinacija za šolstvo. Učitelj še ni končal stavka, otrok že steguje roko v zrak z vprašanjem. Če lahko sodim po lastni izkušnji, učitelji nimajo paranormalnih moči, kajti kot so gledali mojo roko, bi se mi posušila že pred polnoletnostjo. Ustvarjalnost obstaja kljub šolanju, ne zaradi njega.
/…/
Naj zapišem jasno in glasno to, kar vedo vsi politiki, le jajc ali jajčnikov nimajo, da bi javno povedali: Glavni cilj študija, takega kot je sedaj v Sloveniji, je kupovanje socialnega miru. Pri fevdalni miselnosti ne more biti drugače. V sodobnih časih država ne more zagotoviti dela vsem in najlaže je postaviti prostore za študij v vsako slovensko vas, študij pa narediti čim lažji in ga čim bolj podaljšati, pa zraven še malo finančno oluščiti kandidate.
Pa še druga kruta resnica: če študij ne bi bil žur in varen pristan pred odgovornostjo, kakšna motivacija pa bi pripravila študente do desetletja dolgega piflanja? Ni je. Delavci za tekočim trakom so si torej izborili 600 evrov plače. Poglejmo zdaj dva primera dolgih študijev: sodnik začetnik lahko računa na 900 evrov, veterinar pa na 800. Če sem prav razumel našo ljubezen do enakosti, potem je poleg delovnega okolja samo 200 evrov razlike med tem, če nepismen skubim kokoši v proizvodnji, in tem, da jih po 20 letih učenja lahko zdravim?
Miha Mazzini, publicist, v Delovi Sobotni prilogi





S prvim delom tvojega prispevka se še kako strinjam ,z drugim pa malo manj.
Pišeš ,kruta resnica.Ja za koga ,za študenta al za skubilca kokoši?
Prosim bodi iskren, kaj je lepše 20 let študirat( žurke,sex,šport ,mamina samopostrežba,lepo na toplem ,pa še kakšna travca vmes,denarja je pa vedno za sproti dovolj,eni preko študenta celo zelo dobro služijo)
ali pa
Tlaka, ob 5h vstat ,ob 6h kšiht ,na tekoči trak ,pa kure pucat,vse na normo.Na sireno scat ,na sireno jest,na sireno domov.Pa pride recimo ob 4h ves zjeban domov ,nekaj poje ,pa na fuš,če hoče preživet.Taki imajo ponavadi še veliko otrok ,tako da je še slabše.In tako 20 let ,ta čas je ta tvoj ,ki ga zagovarjaš študiral in pri mamici jajčka grel.Da ne bo pomote ,jaz nobenega ne obsojam vsak se odloča sam.
Ti pa men pišeš da je teh 200 evrov razlike v plači premalo.
Hallooooo za koga?
Vsi moramo jest ,pit,srat,se oblačit,gret. Dragi moji nekdo mora vse to za nas delat,za nami čistit ,skratka servisirat naše preživetje.Ja pa ne boš rekel, da mi bo to delal ta študiran.
Jaz dam veliko raje smetarju 2000 evrov plače . Vedno veselo pozdravi ,ko pridejo pobirat smeti,počisti za mano in še nasmeh mi prinese.
Kot pa nek zoprn profesor,ki mi govori od kje do kje moram predelat gradivo ,ki bere predavanje iz skript in je naučen manipulator. Ta ni vreden niti 500 eurov,brez njega verjemi komod živim oziroma je priporočljivo živet brez takih.
Saj do te krize nas niso pripeljali skubilci kur in krojači ampak razni MBA-jevci,ekonomisti ,skratka tisti ki so 20 let študiral pa travco kadil.
To je najbrž tudi odgovor, zakaj vojne in revolucije ?
Filter za človeške norosti
Naj se karte premešajo na novo
Dragi janez bb, preberi cel članek:
http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm
Prebral, Miha .Hvala.
Somišljeniki oziroma,razmišljujoči ljudje so varen pristan pred norostjo ,to sem uvidel že kmalu.Čeprav se občasno družim tudi z drugimi ,tako da vidim, kako je kaj na uni strani ,hahaha.
Saj nas je kar nekaj, vendar smo nekako razporejeni po tem našem prostoru.Nekje sem prebral,da se stvari ne bodo začele obračati ,dokler ne bomo dosegli kritične mase .To naj bi bilo 7% ljudi.
Prva moja reakcija ob tej novici je bila:U mater ,a tko mal nas je.
A ,zato se ne premakne nikamor.Svaka čast tistemu ki je pogruntal INTERNET.Tega se ni spomnil kak naš profesor niti najin skubilec kur, ampak eden NAŠIH.
Čutim,oziroma bolj vidim ,da se približujemo kritični masi.Razmišljujoči ljudje pa so TU in TAM.Med šolanimi in tlačani,samo od zgoraj se bolje vidi.
Jaz vidim rešitev našega šolskega sistema v tem da omogoči ,ozirama nauči poiskati poti do gradiva in informacij za interesna področja, ter nas seznanja z novimi tehnologijami.To je vse.Potem pa misli sine,če hočeš,če pa ne ,pa nič.
V bistvu so stvari zelo enostavne,samo manipulatorji jih zavijajo v celofan in še mašenco dajo gor barabe,potem mi jo pa dajo kot darilo,češ tole je zate pa bodi vesel.
MALO MORGEN mene že ne .
Ja Miha kaj čva narest zdej s tem tvoji skubilcem kur ? A ima 200 evrov preveč ali 200 premalo? hahaha
Miha M., se opravičujem, naslednjič bom pogledal k tebi, da polinkam.
@janez bb: želodce imamo res enake, zato bi moral delavec s svojo plačo preživeti mesec brez drame. Možganov pa nimamo enakih, zato bi tisti, ki jih bolj uporablja, moral preživeti mesec z nasmehom.
@vojko: ni frke, včasih traja kak dan, preden uploadam.
“V čem je razlika med Anglijo, Ameriko in nami?”
Največja razlika je v politikih. Politiki so krivi, da je slovenska prometna kultura nekje na nivoju grške; politiki so zaslužni, da je slovenski šolski sistem do konca srednje šole boljši od ameriškega; in politiki so krivi, da nekateri umetniki in menedžerji nazasluženo prejmejo (pre)visoke nagrade. Razlika je tudi v intelektualcih, ki kritizirajo politike. Skupaj z njimi so politiki ne nazadnje krivi, da je družba premalo ali preveč individualizirana.
P.s.: Podobno, torej upravičeno, je ameriški šolski sistem kritiziral Noam Chomsky.
@ervinator: Kot mi je znano, je najvišja nagrada za življensko delo za umetnika v Sloveniji 5000 eur ali nekaj takega. Za menedžerja pa za en mandat 1.000.000. (v delovni dobi lahko naredi kakih 10 mandatov). Hm?
Zelo lepo napisano. Veseli me, da med kulturniki obstaja vse več takšnih ki razumejo družbo onkraj omejujočih politično korektnih mitov. Miha Mazzini, Peter Štrovs… Eppur si muove.
Ja, odličen tekst.
Plus, Mazzinijev slog je daleč najbolj sočen pri nas. My favorite.
Spoštovani Miha !
Izjemen članek v Sobotni prilogi; hvala, da vas je vsaj še nekaj, ki nam dajete upanje, da so v tej slovenski preproščini še ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo, trezno in analitično, z željo, da se stvari enkrat (mogoče) le spremenijo na bolje….
Mazzinijev članek ni nič posebnega, ne idejno, ne slogovno. V bistvu razkriva dokaj vulgarno razumevanje individuuma, naslonjeno na vulgoliberalno teorijo primerjalnih prednosti – šraufat pralni stroj zna vsak, a voditi podjetje le redki, zatorej plačajmo vsakemu tako, kot se spodobi.
Če bi se Mazzini malce konkretneje poučil o politični ekonomiji, potem bi vedel, da so takšna poantiranja kratkovidna. Konec koncev lahko posledice svoje logike individuacije, tržne instrumentalizacije in neoliberalne ekonomike v živo opazuje na televizijskih ekranih.
Nekako se strinjamo, da je 1.000.000 EUR preveč in da je 400 EUR premalo. Prava cifra je nekje vmes – verjetno tehtano povprečje. Za vsakega nekaj. Če porežeš vrhove/globine dobiš povprečje, če ne ostanejo ekstremi. Ekstromov pa nočemo, smo ugotovili. Potem pač mamo povprečje.
Pravo vprašanje je alokacija sredstev. Predvsem kje se troši preveč in kje premalo. To je temeljno vprašanje,ki ga je treba rešiti zdaj – ob sedanji višini sredstev. Za prihodnje pa je vse tako kot zadnjih 10000 tisoč let – čisti business. Stavit je treba na pravega konja. Je to avtomobilska industrija, računalniška, finančna, zelena? Stavit je treba in delat (in s tem razmišljat). Kreativnost je potrebna pri vseh industrijah.
Moja izkušnja pri uvajanju inovacij na slovenski trg se do podrobnosti sklada z ugotovitvami g.Mazzinija. Slovenske šole ljudi ne učijo, niti jih ne vzgajajo, ampak jih dresirajo. Kot pse. In če jih doleti karkoli, kar je izven njihove dresure, jim gredo kocine pokonci in začnejo lajat in/ali dajo rep med noge ter spokajo. Edini način, da jim kaj dopoveš, je preko dreserja. Ta pa zmore čudeže.
“Glavni cilj študija, takega kot je sedaj v Sloveniji, je kupovanje socialnega miru. Pri fevdalni miselnosti ne more biti drugače.”
Se strinjam! Slovenske univerze nosijo levji delež za fevdalno miselnost! Same rabijo tlačane, ki jih nekritično vzdržujejo! Politikom to ustreza, imajo socialni mir!
Kaj pa vem – sam ne delim takšnega navdušenja nad člankom – tudi ne vem, če sem link na kakšnega tolikokrat videl v svojem FB feedu. Saj stil je sočen in vse, ampak iz pisarij parih zahojencev po forumih vleči nevemkakšne sklepe je malo – recimo – površinsko. Saj z ugotovitvami se večinoma celo strinjam, le argumentacija je bolj šibka. Zahojencev je povsod dosti, tudi v Ameriki ali kje drugje v svitlem svetu jih imajo, morda so celo bolj zahojeni kot naši.
Čestitke k zares odličnemu prispevku. Kritikom pa le priporočam,d a se sprehodijo čez gornji link in članek preberjo v celoti, ne pa da se usajajo ali je 400 EUR preveč ali premalo plače. Poanta sploh ni v zaslužku ampak v bolestni pasivnosti naroda, ki jo avtor odlično prikaže v (skoraj) vseh pojavnih oblikah.
@Mirko
Plača je bila postavljena kot primer in je mnogokrat (tudi v članku – kulturniki s 5000 EUR nagrade za življensko delo vs Kramarjev miljonček) predstavljena kot merilo podpore ustvarjalnosti. Če je to res, potem je treba to ustvarjalnost vnovčiti kot jo npr. Apple ali Nokia. S tem dosežeš premosorazmerje med ustvarjalnostjo in nagrado.
Če pa višino plače ali bolje dohodka ne vzameš kot merilo, potem pa je treba razmišljati drugače. Kreativna je lahko gospodinja, ki kolačke speča na tisoč in en način. Tudi ona si vsako jutro zamisli kaj vse in kako bo spekla, tako kot pisatelj. Možgani bodo rdeči. Kreativen je prostovoljec, ki razmišlja kako bo dobil sredstva za pomoč, kako bo reševal ljudi iz specifične stiske. Itn, itn. Danes nam je ustvarjalnost, ki ni povezana z dohodkom, tuja in nenavadna – čeprav je povsod okrog nas.
Katero ustvarjalnost pogrešamo pri današnji mladini – osebno predvsem prve. Ker mladino rabimo, da bo nadomestila ta rod, te principe in predvsem to raven. Enakost ni problem, problem je kje je ta enakost. Na prenizki ravni. Jaz si ne želim ekstremov (ne Tita, ne mussulinija, ne miljonov v gulagih, fojbah ipd). Želim si red in mir, kjer bo (pozitivna) kreativnost sploh mogoča. Prvo rabimo, da naredimo preboj, drugo pa, da zadevo stabiliziramo.
Skratka, moja teza je, da uravnovilka ni problem, je pa problem pasivnost in introvertiranost. Uravnovilka je kot hoja po vrvi – potrebna je 100 odstotna koncentracija in vse mišice je potrebno napeti, da ne padeš. Tega pa s pasivnostjo ne dosežeš.
“Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Lahko je bilo Slovenijo pripeljati v Evropsko unijo, težko bo iz Slovencev spraviti srednji vek…Janezka bo na univerzi pričakal napis Študij je žur. Janezek bo končal študij z odliko. Svet, v katerem ni vsevednih profesorjev, ki ti povedo, kaj moraš storiti, in v katerem se moraš odločati sam, se mu bo zazdel tako strašen, zato se bo raje oklenil matere univerze. Po drugi strani itak ne sme tvegati, kajti z bodočo soprogo sta vzela vsak po 40-letni kredit za stanovanje, zato potrebujeta zanesljiv vir dohodkov. Profesorji ga prepoznajo kot pravi kader. Mislijo, da kima, ker se strinja, v resnici pa ima zaradi dolgotrajnega šolanja zlomljeno hrbtenico, ki mu ne drži več dobro glave pokonci. Namestijo ga za asistenta in tako bo začel počasno, a zagotovljeno kariero, v kateri bo najprej okamenel, potem fosiliziral, nazadnje se upokojil, odplačal kredit za stanovanje in umrl kot zaslužen ter spoštovani član naroda. Da o profesorjih ne govorim: vsi avtomatizmi študent asistent in naprej bi morali biti presekani z nekajletnim odhodom dokazovanja samega sebe in svojega dela v tujini. Stop: o tem, kakšne vplive ima fevdalna miselnost na slovensko gospodarstvo, bi veljalo pisati v posebnem članku.”
Mogoče bomo brali, tudi odzive Univerze?
Moj drugi komentar še vedno čaka v moderaciji. Povedal sem, da je primerjava različnih nagrad z nagradami z menedžerji priročna za izgovore. Po drugi strani je Svetlana Makarovič za nagrado dobila tudi izjemno državno pokojnino, in sicer v višini 2.000 EUR na mesec.
@ervinator: hm, tega pa v medijih nisem zasledil. Od kod ti podatek?
Kajti, kot omenjam tudi v članku, so pred leti zaokrožile novice o tem, kaj vse dobiva Polde Bibič od države in ga je Slak v Trenjih pribijal na križ, publika norela, izkazalo pa se je, da dobiva dodatek 100 eur ali nekaj takega. Prekmurske šivilje pa ga ne – že takrat so bile te nesrečne gospe izhodišče za vse primerjave. ;>
Miha,
šele ko sem prebral tvoj originalni tekst, lahko izrazim razumevanje in strinjanje z napisanim.
En teden sem zgolj spremljal refleksijo na napisano in iz nje sem dobil povsem drugačen vtis.
Zdi se, da je večina ljudi pograbila tvojo kolumno za političen obračun z drugimi in ne kot vsebinsko in razumsko prevetritev lastnih stališč.
Škoda.
Cel tekst sem pravkar prebral potem, ko so mi ga še dodatno in “kredibilni” priporočili- in skoraj miselno “otrpnil”: toliko poenostavljanj
in posplošitev in Slovencelj-bashing občih mest v slogu V.Godina pa Svetlane Makarovič pa tudi M.Crkoviča pa že dolgo ne… Naj ostane pri tem, ker moram vsaj še enkrat prebrat in se iztrgat iz besedno zelo spretnega območja singularnosti poklicnega pisatelja…
@Rado: jah, predvidljivo: poleg nekaj debate vrednih podaljškov v glavnem predalčkanje med leve ali desne. Študenti so pa v glavnem rekli, da ga ne pijejo toliko. ;>
@Igor:smešno, napisal si splošen odstavek v katerem mi očitaš splošnost. Practice what you preach.
Besedilo sem prebral že, ko je izšlo v Sobotni prilogi in sem se ob njem grenko zabaval. Prav v tolikšni meri kot že nekaj pred tem nad Mazzinijevimi tremi pismi Slavku Preglu. Slednji je sicer odgovoril, a se mi ni zdelo, da se je prepričljivo ubranil pred vsemi očitki.
O posplošitvah in poenostavljanjih pa le to, da se mi zdijo veliko manjše zlo od raznih osebnih napadov in diskvalifikacij. Človeške napake so precej univerzalna kategorija in se jih da prepoznati, razumeti in odpravljati tudi brez javnega tunkanja posameznikov z imeni in priimki. To slednje naj bi bila šele zadnja stopnja, ko vse drugo odpove.
Podatek o Makarovičini pokojnini je iz medijev, uradno iz Uradnega lista in ZPIZ.
@Miha, pa dajmo malo , da bo res smešno.”Začnimo s slovenskim odnosom do umskega dela”- ta odnos da je takle: “to so lenuhi, saj nič ne delajo!”. Dokaz: “stotine komentarjev na portalih”. OK, grozno- tudi če jih je res na stotine, in ni le hiperbola ; ali pa je to zadostno velik vzorec za “vseslovenskost”? četudi so izjave anonimne in torej “resnične”, iz “srca in želodca”? Trdim, da ne, in da gre za posploševanje. Še prej pa : enačenje “umskega dela” z umetniškim ustvarjanjem je poenostavitev- ni nujno npr., da bi isti “Slovenci” enako reagirali na znanstvene nagrade.
Naprej po isti poti : “lotimo se osnov slovenske miselnosti: tisti, ki ustvarja, ne dela.Tisti, ki ne dela, naj ne je”. Vnebovpijoča krivica- dokaze pa najdemo- kje? V možganih, kjer barvne slike dokažejo- da je “ustvarjanje naporno delo”. OK- ni problema- ampak ali je podcenjevanje umskega dela res tako zelo razširjeno, ali pa se le švercamo na silogizmu iz prvin: delo umsko delo- ustvarjalno delo-umetniško delo? Umetnikom nasploh tudi na dobrem Zahodu, kolikor vem, ni z evri postlano, razen izjemam, ki jih je tudi pri nas kar nekaj.
In potem zgodba o kalorijah in o naravi ,ki nas sili, da ne mislimo: ta je tako “zelo poenostavljena”, da bi se pa res spodobila navedba kakega vira. Ampak vrhunec je pa “logika” v ozadju “gospodarske primerjave” iz “fedvalizma in ind. kapitalizma” :-kreativec -”oče” ima idejo, ki jo potem realizirajo množice- tlačanov, delavcev, otrok itd.- vseh, ki ne delajo umsko, ampak fizično; pa ne zato, ker ne bi mogli,ker niso imeli dostopa do izobrazbe (ta je itak sumljiva,če ni elitna, kot zvemo kasneje), ker so bili-in so še vedno v pol sveta -revni, ker so morali/morajo postati neprostovoljni udeleženci industrijske revolucije s sedmimi leti, ampak zato,ker pač raje šparajo energijo, ali pač niso bili dovolj možgansko aktivni/nadarjeni; raje so furali “stand-by” način življenja.Vsaj možganskega.Ok, ampak to ni več “vrednota”, torej
se to nas ne tiče- tu so roboti, tisti pa, ki nočejo trdo umsko delati in so torej tehnološki višek, so si pa sami krivi-. ali kot je dejal Mićo Mrkaić že davno:”Delavke Mure, izšolajte se za računalniške programerje”. V še enih Trenjh, in nihče ni rjovel proti.
Če to ni groteskna pa elitistično-nezgodovinska/kvazizgodovinska poenostavitev, potem je bil Dickens pisatelj lažnivih tendencioznih gotskih romanov.Da finega malega filma iz 2008 “Sleep dealer”, ki ga lahko vidite na TV 1000m ne omenjam.
In potem ona kronska- “a misliš, da si frajer?” In naše pisatelj ne gre, kot bi mislili, v SSKJ in pogleda, kaj tam piše pod “frajer”, ampak gre raje v svobodnjaško etimologijo, da lahko pride do fevdalizma. Ker v SSKJ pod “frajer” piše nekaj precej drugega. Predvsem pa- iz ene, nepreverjene “zmerljivke”- izpeljati poenostavitev – “življenjski ideal “svbobodnjaka”, “kar bi moralo biti življenjski cilj, ideal, so naši predniki predelali v zmerljivko”- ta je pa malo huda, zelo neprepričljiva. No, SSKJ pravi o frajerju samo to:”pog.moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači”. Miha Mazzini, vpadljivo kolesarsko oblečen in nadvse redek primerek kolesarske svobodoljubnosti, ki ga zmerja tlačan v haciendi. Tole niti ni poenostavitev, to je samovoljna interpretacija pog.izraza in situacije- in izgovor za salto mortale-v “kaj če nikoli nismo zapustili fevdalizma?”
V isto vrsto sodi “komunizem kot drugo ime za fevdalizem”- še več
licentie poetice,bo rekel pisatelj, jaz pa bom rekel-groba poenostavitev; kot tudi tista, da je zmagal le v fevdalnih deželah.Ah, krasote meščanstva in buržoaznega sveta, zakaj jih nismo bili deležni že od l.45?! Pa bi bili danes kot Avstrija. No, Sartre je sicer nekaj momljal o tistih, ki zmerjajo komunizem, da so svinje- ampak ti Francozi so itak mimo, pravi zgled so Angleži in Američani.
In potem “individualizacije SLO še nismo zmogli” “Prav je, da smo vsi tlačani!” V redu, “tlačanstvo” vseh vrst je treba denuncirat, ansolutno. A po možnost brez celovskega elitizma, ker kaj se v tem spisa kaže kot merilo frei-herrovstva in
individualistične post-industrijskosti, cenjenosti “možganskega dela” itd.? to, da so vrhunski umetniki ne le simbolno odlikovani pa prešernovsko nagrajeni- to se zgodi prej ali slej vsakemu količkaj dobremu- ampak da so vrunsko plačani -in to po merilih njih samih in poznavalcev , raja, publika, gledalci/poslušalci tu nimajo česa iskati. Seveda z javnim denarjem kot darilom prosvetljenega vladarja ali Royal Society, po fevdalno skratka- ker buržoazni trg je že spet domena groznega ljudstva , ki mu je treba streči z “vlogo bebčka”,če hočeš preživeti “z delom svojega uma”. Ja, po tako hudi poenostavitvi se pa res lahko v isti sapi znajdeta- Dejan Murko in Slavoj Žižek-pa je slednji vsaj pri nas takorekoč nedotakljiva umska korifeja, ne pa…
Ampak čas je za programe, predloge, ne le za nerganje- kaj bi bila torej konkretna zahteva, izpeljana iz te logike- in na sledi Ustavnega sodišča (sodniki=poslanci=ministri)? Dobri umetniki naj imajo plače državnih sekretarjev in menažerjev javnih podjetji?
In potem- delavci “še kar čakajo gospodarja”- kot da ni bilo že na desettisoče, kaj, vsega skupaj verjetno kar stotisoče nezaposlenih, pa se je številka lani le zmanjšala na 60.000- so vsi ostali res le čakali itd.? Ampak vsa ta nejevolja nad delavstvom, že kar prezir ipd. je sumljivo podobna “nezavednemu” simptomu razočaranja nad očitno ne-revolucionarnostjo zatiranih delavskih množic…
Naj bo dovolj , toliko mi znese zaenkrat, takole razstavljanje “znanstveno dokazanih” kvaziresnic, “logičnih” občih mest itd. mi ni v nobeno veselje, pa še kosil nisem in se mi možgani hladijo- ampak krščen Matiček -”bogastvo je pri taki miselnosti greh” “Sposobni morajo paziti…”- Miha, pa saj si že slišal kaj o tem, da se “socialne razlike” pri nas VEČAJO, in to vse hitreje? Pa ne le zaradi “tajkunov”, in tudi zaradi “fevdalizma” ne? Si si ogledal lestvico plač v Dnevniku- koliko dimnikarjev, gradbenih delvcev, tajnic in šoferjev je na njej? Pa ne da ti je všeč “trickle-down” reaganomika- samo če bodo naši še-ne-bogati in navidez-bogati lahko postali zares bogati, že bogati pa še bolj bogati in jih grozna zahteva po večji enakosti ne bo zatrla in uničila , bo dovolj pricurljalo tudi do ljudstva? Koliko “socializma” je zares še ostalo v “ljudstvu” po vsem, kar se mu dogaja? Še predsednik Turk, politični (ne)”oče” naroda , meni, da delavci hočejo lastnike, ne pa brezrazredno družbo.
Da ne bom totalno “enostranski”- del o šolstvu mi deluje- kolikor imam informaciji in opažanj-še najbolj prepričljivo, in je tudi najbolj obširno in natančno argumentiran. Ampak še vedno daleč premalo za tunkanje “Slovencev” kar povprek in scela v srednji vek.
Ampak seveda – saj ne gre za “Slovence” kar tako, saj to se pa razume , kaj, ker to smo pa tudi mi , ustvarjalni, miselno bogati a zaradi nizkih plač frustrirani individualisti in verniki zasebne pobude, ampak gre za one grozne Slovenčke, Slovenceljne, Slovenuhe, Sloveneže, Slovake. Saj vemo, kaj pomeni po angleško “slovene”, a ne. Malo mazzohizma ne škodi.Hej, ampak punce so izvzete, to je pa v redu.
@igor
Iskreno sem vesel, da še imaš tisti pravi naboj, ki je potreben za argumentacijo takih tekstov.
Sicer se pa ne strinjam povsem s povedanim – predvsem z načinom argumentacije. Racionala redko deluje, ko se pogovarjaš z pisateljem/umetnikom. Pisatelj namreč pove zabavno/napeto zgodbo, ki samo izgleda resnična, nauk pa je tisti, ki je resnični. Posledično, se nima smisla spuščati v frajerje, rdeče/zelene možgane, ipd. Važno je bistvo, ki je ali ni ustrezno. Kje smo pozicionirani Slovenci in kje je naš intelektualni razvoj? To je zame bit teksta. In v to bit lahko dvomimo ali ne.
Po pravici povedano, ne vem kje smo in kaj je razlog zato. Vem pa kam si želimo iti ter vem, da še nismo tam. Želimo si osnovne socialne piramide. Materialne zadostnosti, dobrih medčloveških odnosov, otrok, izpolnjujoče službe ter seveda tudi intelektualne izpopolnitve. Brez ustreznih materialnih dobrin – intelekta ni. Zato bo kapitalizem v neki obliki vedno prisoten. Mlad človek si želi predvsem ustvariti družino, imeti otroke in pred/med tem tudi uživati – tudi v intelektualnih debatah/modeliranju aviončkov/delu na vrtu/programiranju. NI nujno, da užitek enačimo s pijančevanjem. In ko govorimo o ustvarjalnosti, je potrebno usmeriti energijo k ciljem. Verjamem, da če hočemo ustvariti nek intelektualni preboj, je treba mladino aktivirati, ne pa jo držati v varnem zavetju visokega šolstva in staršev. Nič ni narobe, če 22, 23, 24 ali 25 letnik dela začasna dela. Je pa narobe, če dela začasna dela 25-30letnik, ker bi takrat moral ustvarjati družino in že imeti ustrezen dohodek. Za ustrezen dohodek pa so potrebne izkušnje in predvsem znanje. Kar pa dobiš, če delaš (doma ali v tujini), ne pa posedaš v študentskem domu.
Skratka, hočem reči, da smo še pri prvem nivoju socialne piramide (materialne dobrine). Enostavno pri večini zmanjka moči za presežke – tudi zato ker si jih prepozno želijo imeti.
MM, ni slabo!
Je cisto vredu, da uporabljas metafore, ki se izkljucujejo, saj s tem ucis misliti in s tem si kreativen!
…
Pesnika in umetnika ni brez kreativnosti, inovativnosti, bolj je originalen, boljsi je! Enopomenskot je za znanstvena, strokovna, tehnicna besedila, pisanje tovrstnih kriticnih prispevkov pa mora biti socno, humorno, pikro, in deloma groteskno.
Vecpomenskot je pravilo dobrega besedila, ki ziritira,izziva, usmerja na razlicna pota, da vsakemu svojo iztocnico! In vecino spravi v bes!
Ce besedilo ne bi bilo izjemno provokativno, ga ni, ki bi tukaj kracal komentarje, hehe!
Da slovenske sole NE spodbujajo ustvarjalnih otrok, ni nic novega, MM, kot ni nic novega, da tega NE POCNE vecina sol po svetu!
Brez ustvarjalnih uciteljev ni ustvarjalnih ucencev. Vecina uciteljev poudarja le memoriranje, faktografijo, povzemanje bedastih podatkov, piflanje, ponavljanje tega, kar so prinesle skripte in skriptice, za suvereno in ustvarjalno delo pa so potrebni posebni talenti v izobrazevanju, ki jim je ucenje samo izziv v ustvarjalnosti.
Ti so redki, kot so redki pesniki z notami poeticnosti, ne kliseji, ki se ponavljajo zdolgocaseni stoletja za stoletjem s formami, rimami in miselnimi kliseji.
Kot so redki izjemni glasbeniki, ustavrjalci, ne le poustvarjalci umetnosti.
kot so redki dobri prozaisti, ki sucejo pero tako, da nas branje vlece vase in ne odvraca z ogledom strani, kdaj se bo ta razvleceni dolgcas od zgodbe zakljucil.
ustvarjalni ucitelj je umetnik, morda ga kaksna sola premore – enega ali dva najvec na celotni uciteljski zbor, pa se ta je potem osamljeno drevo posmehovanja in nasilja kolegov zaradi svoje izjemne drugacnosti pristopa do dijakov, ucencev ali studentov.
Iz izkusnje vem, kako to izgleda, ko naucite dijake pisati pesmi, ustvarjati besedne figure, se skrivati za vecpomenskimi metaforami in jih ne posiljevati s figuro ali metaforo, ki jo je napisal jenko ali kdorkoli v literaturi in se je morajo nauciti na pamet, ker idiotski solski programi to zahtevajo.
Tu je skrb drzave, minitrstva za solstvo, potrebna, da izloci iz ucnih programov -do maksimuma podatke, ki so otrokom skodljivi za ustvarjalni napredek-
jih pa zal le koncentrira, saj s tem prepreci mnozici nesposobnih in nepripravljenih uciteljev, da bi delali otrokom se vecjo skodo in dali od sebe vec- kot je treba za mesecno placico in zadostitvi ucnih klisejev.
Pa ni Slovenija edina, ki jo lahko umestimo med neustvarjalne sole, se dosti slabse je z italijanskimi, spanskimi, belgijskimi – in katastofalno slabse- evropskmi!
Zato pa, genialnejse kot ima narod posameznike – vecji je. Ti dvigajo kriticno maso neinovativnih in zaplankanih mnozic, zato bi bila tudi pokojnina 10.000 evrov za genialne posameznike, umetnike, dribiz v primerjavi z denarjem, ki odteka za kretenske politike.
Tako Igor Vidmar kot Miha Mazzini sta mi ponudila dobro čtivo, razgibano, zanimivo, ognjevito argumentirano in spodbujevalno hrano za možgančke. Obema bi se seveda dalo kje oporekati, a kaj, ko je to branje pravi balzam ob vsej plehkosti, ki dandanes v javnih občilih popolnoma prevladuje. Obema hvala.
No, no, eno je ustvarjalen učitelj, povsem nekaj drugega je pa politično usekan učitelj, ki naokoli trapari neumnost, da “imajo vsi kipi tega sveta levo nogo pred desno”.
LOL
@Igor: aha, vidim, da se te dregnil v živo. Me veseli.
Samo par faktičnih popravkov: zakaj bi šel v SSKJ gledat za izvor besede, ker vem, da ta slovar izvorom ni namenjen, marveč je tem namenjen etimološki slovar? In na podoben način gledaš tudi pri ostalem na napačna mesta: kratek kurz nevrologije ti ne bi škodil.
@ervinator: hvala za link. Me veseli, da vsaj kak kulturnik zasluži dobro v športnikom obratnem času: torej, ko je star.
@Igor: kljub tvojemu limbičnemu izbruhu bi ostalim bralcem vseeno rad pojasnil par zadev.
1. večina ljudi vedno krene po najlažji poti, četudi vodi v pekel.
1a) gor sem rastel na Jesenicah, v času, ko je vsakdo lahko šel študirat, ampak so šli le redki. Kajti Železarna je poskrbela za vse. Takoj si dobil službo, dobil si stanovanje, Železarna je imela posebni zdravstveni dom, gasilce, bazen, vse, vse. Ko sem vpisal študij v LJ so me sokrajani gledali kot idiota – zakaj, zakaj, kaj ti manjka? Celo priporočali so mi, da naj potem raje grem delat v železarno v Trbiž, čez mejo torej, če hočem biti fancy. Še danes sem zagovornik enakopravnosti,t orej VSEM enakih možnosti – predvsem zato, da tisti, ki jih ne izkoristijo, so si potem pa res sami krivi.
1b) Igor, si bil kdaj v Afriki? Obkrožijo te že na letališču: hey, where is my money? Did you bring my money? Give me my money! Najprej sem debelo gledal, potem zakapiral, da so od stalnega pritoka pomoči in dotacij pač krenili po najlažji poti. Eno popoldne sem z nekim gospodom, ki je že starejši, ampak po videzu mlad, pa se dela nemočnega šolarja (res!:) ) razpravljal o tem – in mu ni bilo jasno, čemu bi študiral, delal, celo razmišljal, če ima zagotovljen dotok denarja.
2. kje sem zapisal, da hočem ogromne denarje za kulturnike? Prosim za citat.
3. tisto, da ni frizerk na listi najbolj plačanih Slovencev je pa tako poceni demagogija, da bi te bilo pa res lahko sram. Mar je delavka frizerka na listi najbogatejših Angležev? Ni je! In to ni problem! Problem je v tem, da so na seznamu njej podobni sleherniki, od katerih jih je bilo precej zagotovo nameščenih po prijateljsko-sorodstvenih zvezah, torej po “modri krvi”, kar je spet znak fevdalizma.
@Igor Vidmar
kaj ste sploh hoteli povedati? Da slovenski narod spoštuje in ceni umsko delo in ustvarjanje? Da je to vrednota? Ali le, da se mora gospod Mazzini še bolj potruditi oz. vprašati za dovoljenje, če bo želel proletarski miselnosti pokazati mesto, ki ji pripada?
Moral sem na koncu v knjižnico po izvod omenjene sobotne priloge. oba razpravljalca nam omogočata dobro (in popolnoma resno) “zabavo” (enemu je ob njegovih miselnih preskokih tudi že navajeno težje slediti).
enemu že od pamtiveka smeta leva roka, oz. leva noga pred desno in je izgubljen v svojem dnevno političnem drhtenju, ker ne priznamo, da so pri nas ultra-levičarji desnica – v smislu vsak član komunistične partije Jugoslavije je danes desno, če tako sam pravi (?) – kaj malo ima z vsebino v sobotni prilogi.
ostali smo anonimni in,.. se vsi strinjamo, da je baje šolstvo tako, kot je opisano. Aja? Torej se mroam jaz nestrinjati. Še enkrat okriviti kolektiv za posameznika ni fer do posameznikov, ki svoje delo v pedagogiki opravljajo še kako dobro. pa jih sam nekaj poznam.
leta 2009 brati o mladih, ki si želijo samo, da si ustvarijo družino z otroki,.. jaz upam, da si želijo tudi znosnega okolja za vse življenje na planetu in si želijo aktivno sodelovati pri aktivnostih.. jah, saj res, želim si, božič pa je še daleč. No, hvala bogu si tudi mladi ne želijo samo opisanega kot iz pridige klerika.. in, da so bolj taki, kot jih hoče videti (pa taki niso) avtor prispevka.
Tudi ustvarjalni profesor zgodovine umetnosti, teologije in filozofije je vse kaj drugega kot nedko, ki mu je zasmehovanje idej ustvarjalnih mislecev- edino razvedrilo.
Prav izjemno se mi zdi, da izpod peresa dr teologije in teoloskih knjig pride genialna ideja, da je vsa umetnost preteklosti v sluzbi politike, faraonov, kraljev, cesarjev, papezev itd in da kipi pricenjajo svoj korak z levo nogo pred desno: a zal ni moja.
Juan Canto Rubio zapise nickolikokrat v svojih knjigah, da je leva noga tiste, ki popelje cloveka v napredek, desna ta napredek konsolidira. ( ce je pa kaksen kip izjema, pa to le potrjuje generalno pravilo, da clovek (kip) v gibanju vedno pricenja svoj korak z LEVO, NE DESNO)
kip, ki pricenja svoj korak z levo, pooseblja cloveka ( vladarja), ki gre naprej, ki gre dalje, ki ne stoji in ne omahuje. Metafora napredka.
In tudi na predavanjih za mlade diplomate, ki jih ima, iz vse Evrope in tudi sverne Afrike, to poudarja. Napredek v zgodovini nosi opozicija desnemu razmisljanju, skratka, levica.
Kako pa bo v bodoce, bomo pa (se) videli.
Glej:Libros La Europa del mañana
Juan Cantó Rubio
Universidad Pontificia de Salamanca, 1991. ISBN 84-7299-275-6
Arte bizantino, el cielo
Juan Cantó Rubio
Universidad Pontificia de Salamanca, 1989. ISBN 84-7299-220-9
La Iglesia y el arte
Juan Cantó Rubio
Ediciones Encuentro, 1987. ISBN 84-7490-165-0
Símbolos del arte cristiano
Juan Cantó Rubio
Universidad Pontificia de Salamanca, 1985. ISBN 84-7299-153-9
Sociología política del arte
Juan Cantó Rubio
Aguilar, 1982. ISBN 84-03-54022-1
Colección Arts siglo XX
Juan Cantó Rubio
Alicante : Cátedra de Arte Cinético e Investigación Visual, 1981. ISBN 84-500-4354-9
Kot je izjemna Juanova misel iz knjige Las tensiones politicas del arte:
Pudieron pensar los monjes del siglo XIII que aquellos insignificantes juglares, cantores ambulantes en lenguaje romances, esparcian la semilla de tiempos nuevos donde la hegemonia de la cultura pasaria a mano de seglares, o que los debiles vagidos de la sciencia exsperimental de Rogerio Bacon acabarian por arruinar al SABER LEVANTADO SOBRE EL MAGISTER DIXIT?
Umetnost je tista, in se enkrat umetnost, ki vodi dalje in je predhodnica sprememb in idej in najvecja uciteljica vseh druzb v vseh casih.
Dragica, naj še sam dodam nekaj o levici.
Mazzinijev tekst zadane bistvo, vendar pa sedanjega stanja duha vendarle ne pojasnjuje popolnoma. Še pomembnejša se mi zdi naša poškodovanost zaradi (levega) totalitarnega nasilja in razsutja večine moralnih norm po letu 45. Tako ali drugače potlačenim posledicam tega posilstva se je sredi sedemdesetih v naši kolektivni psihi pridružil še zadnji Kardeljev donesek: utopija »socialističnega samoupravljanja«, ki je dolgoročno morda najbolj uničujoč.
Z drugimi besedami: v Sloveniji ni bilo vedno tako hudo, zadeve so se pred drugo vojno že začele izboljševati, preden so spet postale brezupne. Majhen primer izginule odličnosti: v skrajnih razmerah begunskega taborišča na Avstrijskem Koroškem je zasilna gimnazija med leti 45 in 48 begunskim otrokom zagotavljala akademske standarde, ki so maturantom zlahka omogočali vpis na Graško in druge elitne univerze (Corsellis & Ferrar, Slovenija 1945). Te standarde so omogočili slovenski izobraženci, ki jih pač ni mogoče uvrstiti v isto kategorijo z mediokritetami, ki nam mladino izobražujejo danes.
Zgodovinske travme imajo v drugih postkomunističnih državah v primerjavi s Slovenijo manj usodne posledice, saj tam komunizem ni bil avtohton, ampak so jim ga pripeljali ruski tanki. Tudi zato je danes odnos do preteklosti tam bolj razčiščen, do svoje komunistične zgodovine ne čutijo ambivalence, kaj šele nostalgije in jasno jim je, da ne gre iskati prevelikih razlik med totalitarizmi. Zaradi česar imajo večinoma manj težav z razumevanjem svobode, demokracije in ustvarjalnosti.
Dodatek glede učiteljev: govoril sem o povprečju, prevladujoči miselnosti. V možganih imamo zrcalne nevrone tudi zato, da nas uglašujejo z okolico. Torej je poleg onih, ki se trudijo, večina takih, ki bi sledili zgledu. Če prevlada slab zgled (najlažje opravljeno delo), potem bo večina pač temu sledila.
Spotoma, izvedli so poskus, koliko ljudi mora skočiti na noge sredi nogometne tekme, da dvigne množico: 7 (sedem). Ne razmetanih, marveč v skupini in točno ko jih je sedem, oni osmi misli, ups, večina in vstane tudi on.
Mogoče zato izročila govorijo o sedmih pravičnikih, palčkih, itd?
Hočem reči, da se mora počasi v Sloveniji pa že nabrati kritična masa ljudi, ki ne bi šli samo po najlažji poti navzdol.
@james
Res so določene zgodbe trenutno bolj aktualne. Vendar, če človeško željo odreš do kosti, potem v večini primerov najdeš staro dobro socialno piramido. To hoče moj tekst pokazati – nobenega klerikalizma ni tle. Enako -verjetno z drugimi termini- bi ti povedali budisti in muslimani. In če trdimo, da smo na napačni poti, potem se je potrebno ponovno vprašati kaj nam je res pomembno. Starega konja težko kaj naučiš, zato omenjam mlade in njihove probleme. Predvsem pa mlade omenjam zato, ker Slovenija in njen kolektivni intelekt nujno rabi preboj iz trenutnega stanja. Upam, da bo vstop v EU in trenutna kriza prinesla dvoje: (1) odprtost, (2) zavedanje, da smo za lastno prihodnost odgovorni sami in da nas EU ne bo nič ščitila. Ad 1) odprtost (Minds are like parachutes, they work much better when open; Lord Thomas Dewar) nam bo pokazala, da smo sposobni vsaj toliko kot naši zahodni sosedje, ter prisilila, da nehamo biti tako prekleto samozadovljni; Ad 2) Pri vplačilih/izplačilih v EU budget že danes vidimo, da smo neto plačniki; pri problemu s Hrvaško vidimo, da EU ni naši strani – v najboljšem primeru je nevtralna. EU pa nam omogoča večjo perspektivo v smislu gospodarskega delovanja in kulturnega udejstvovanja. Vendar pa si moramo vsak dodaten evro/event sami prislužiti.
Ne pozabimo, da smo v začetku 90-ih podoben preboj naredili, ker smo mislili s svojo glavo.
@dragica, tokrat bolj za šalo, kot zares, pa vendarle: Korak začnemo z odrivno nogo. leva noga je pred desno pri večini kipov zato, ker je pri večini ljudi desna noga odrivna, leva pa stojna. Tako kot je večina ljudi desničarjev (ne se bat, mislim tiste, ki pišejo/../.. z desno). Zato se pri bordanju in skejtanju, kjer je pomembno, katera noga je spredaj, načinu “leva spredaj” reče regular, “desna spredaj” pa goofy. Biologija, brez ideologije.
beduin, seveda, to je temeljno izhodisce, in se kako drzi:)))
Iz konkretnosti je treba startati dalje.
Zivljenje samo te usmerja naprej z levo nogo, zato je ta Juanova izpeljava – logicna in zivljenjska.
Ravno en dan pred Mihovim člankom v Sobotni smo se doma pogovarjali, padla je tudi beseda o tem, da vlada v Sloveniji fevdalna mentaliteta. Ker Mazzinijevega članka ne morem pohvaliti nikjer drugje, ga bom pa tukaj. Miha, bravo!
@Igor: Tole mi ne da miru, tole vprašanje “Si si ogledal lestvico plač v Dnevniku- koliko dimnikarjev, gradbenih delvcev, tajnic in šoferjev je na njej?” Gre ta lestvico najbolje plačanih uslužbencev v Sloveniji.
Kajti, obstajala je država, kjer so fizični delavci res bili med najbolje plačanimi, ker so ostale preprosto pobili, Kambodža. Potem pa so začeli streljati še taksiste, češ, da so preveč izobraženi.
O taki mentaliteti, kot je tvoja, pišem v članku, ni čudno, da sem te dregnil v živo.
Miha,
s to zadnjo pripombo te je pa vendarle zaneslo. S tem polemika izgublja svoj pozitivni naboj.
Pri razmisleku o stvari sami, nam s svojimi prispevki koristita oba, tako ti, kot Igor.
Rado, hvala, ni bilo treba- mi rdeči Kmeri smo ponosni, če nas pripozna srednjemeščanski pisatelj.
Mazzini se sam razkrije,ko znova uporabi svoj trik iz SP- posploši,obesi se na eno, po njegovo “pol-potovsko” opombo o lestvici plač, ki le opozarja na to, da ne-umsko delovni, grdi, umazani in zli “Slovenci” , ki njega in njegove lepe, pametne in poštene tlačijo/hej, tlačiMO v fevdalizem, za to nis(m)o ne dobro plačani ne odgovorni.
Nasprotno- najbolj odgovorni so ,no, ne umetniki, ampak tisti množični “umski delavci”, visokoizobraženi “individualisti” in vsi drugi(desni IN levi), ki so imeli last in/ali oblast -kapitalsko, državno, medijsko…- ki so ju z možgani v intenzivno rdeči barvi krojili v svojo korist in na račun občega dobra, ki ne more biti le seštevek zasebnih koristi.
V vsakem primeru pa je odgovornost NAJPREJ in največ TAM, KJER JE NAJVEČ MOČI- ne pa pri “Slovencih” in pri “mentaliteti” kar tako, pravzaprav med “rajo” po Mazzinijevo.
@Igor, ostaniva pri razumu, ne pri čustvenih izbruhih, zataknjenih v časih naše mladosti, tam v osemdesetih. Prosim, razloži mi, v čem je narobe, da “dimnikarjev, gradbenih delvcev, tajnic in šoferjev” ni na seznamu najvišjih plač v Sloveniji? Hvala.
“…je odgovornost (za “mentaliteto”, “fevdalizem” ipd.) NAJPREJ in največ TAM, KJER JE NAJVEČ (družbene, plačne, informacijske) moči, ne pa pri “Slovencih” in “mentaliteti” kar tako”.
G. Mazzini ima tisto lastnost, ki jo premorejo ta pravi intelektualci: sposoben je videti gozd, ne zgolj posameznih dreves oz. razmišljanja na več nivojih abstrakcije.
Žal pravzaprav vsa naša “intelektualna smetana” manifestirana v raznoraznih kolumnistih teden za tednom v svojih pisarijah ne premore večje globine od prečesavanja posameznih dreves.
Globok poklon izvrstnemu mislecu in mojstru besedne obrti. Želim si le, da bi bilo njegovih člankov več.
Se strinjam z Danielom.