Kot je brez zadržkov izjavil Alan Greenspan, ikona ameriškega finančnega sveta, ni imel pojma o tem, da bi se kriza lahko zgodila. Toda priznanje je zavil v teorijo, da se je pokazala »napaka v modelu, ki definira, kako deluje svet«. Čeprav je bil Greenspan nesporna avtoriteta, ki je pripomogla h glorifikaciji ideje svobodnega trga, je s priznanjem napake v sistemu zanikal vlogo avtoritete. Z zatekanjem k teoriji o napaki v sistemu se je otresel odgovornosti, ki je vezana na avtoriteto. Zanikal je namreč dejstvo, da je dolga leta sodeloval pri oblikovanju modela, ki naj bi se sedaj izkazal za model z napako.
/…/
Podobno danes ravnajo tudi druge avtoritete. Politiki bodo trdili, da pravzaprav niso na oblasti, ker v zakulisju vladajo kapitalisti. Ti bodo trdili, da nimajo nobene moči, ker vladajo politiki. Potem se bodo vsi skupaj sklicevali na moč, ki naj bi bila zunaj države. Tudi v teh pritoževanjih je opaziti prej omenjeni histerični ritual plesalcev. Videti je, kot da se pri sodobnih avtoritetah pojavlja jeza, da avtoriteta ne delujejo kot avtoriteta. Namesto da bi avtoriteta sprejela odgovornost, ki pripada poziciji moči, se dela, kot da je popolnoma nemočna.
Če avtoriteta pravzaprav nikoli ne more biti prava in se zato posameznik nenehno ukvarja s tem, kdo je sploh na oblasti, pa se je v sodobni družbi izoblikovala paradoksna rešitev začasnih avtoritet, ki si jih sami izberemo. To so recimo razni svetovalci tako imenovane industrije samopomoči in predvsem t. i. coachi – trenerji, ki jih posamezniki najamejo za pomoč pri vodenju in podobno. Coach, ki daje napotke, kako obvladovati situacijo, kako se obnašati, kako sodelovati z drugimi, je postal skrita avtoriteta, na katero se opira avtoriteta, ki je na poziciji moči. Politik se bo tako obkrožil s svetovalci za imidž in trenerji javnega nastopanja. Gospodarstvenik bo najel svetovalce za to, kako delovati v skupini, kako motivirati ljudi in, predvsem, kako biti gospodar. Starši pa bodo sploh hodili od enega svetovalca do drugega, ko bodo naleteli na težave pri vzgoji otrok. Kot je torej videti, avtoriteta danes sama išče gospodarja, ki bi deloval kot tisti, ki ve.
Renata Salecl, sociologinja, v Delovi Sobotni prilogi
...
