Brigita D. Olup o zaslužkih zdravnikov in večji produktivnosti

Nenehno poudarjanje stroškov za plače v zdravstvu je neupravičeno. V javnem sektorju je 165.000 zaposlenih, od katerih nas je v zdravstvu zaposlenih 20,3 odstotka. Med vsemi javnimi uslužbenci je le 3,9 odstotka zdravnikov. Torej ne more biti 3,9 odstotka ljudi krivih za ves javni sektor. Bolj rumeni tisk vedno omenja samo ekstremno visoke prihodke zdravnikov. A če pogledamo plačo za redno delo, sploh ni visoka. Zakaj ne objavijo moje plače? Na najvodilnejšem mestu v UKC zaslužim 4833 evrov bruto. Če se pogovarjamo o javnih uslužbencih, moramo govoriti o vseh enako: koliko dobi kdo za osemurno redno in koliko za dodatno delo. Potem bomo videli, da zdravniki ne zaslužijo veliko.
/…/
Gonja, ki je zdaj v javnosti proti zdravnikom, je presegla vse meje. Pripeljala bo do zelo velikega nezadovoljstva, in najslabše je imeti nezadovoljnega zdravnika. Ljudje se ne zavedajo, kako odgovorno in zahtevno je zdravniško delo, koliko odrekanja zahteva, da postaneš strokovnjak na svojem področju in dobro zdraviš ljudi. Kot zdravnica zelo težko delujem v sistemu, ki je tako grdo naravnan. Tudi zdravniki smo del družbe, spremljamo, kaj se dogaja v družbi, in se počutimo v popolnoma podcenjenem položaju.
/…/
Bolj ko se poveča produktivnost, bolj se povečajo tudi materialni stroški. Mi nismo tovarna. Že zdaj so ambulante napolnjene. Že zdaj zdravnik za pacienta v ambulanti nima dovolj časa. Če bi šlo še hitreje, si ne predstavljam, kako kvalitetni bi lahko bili pregledi. Nekdo, ki pride v UKC, pričakuje kakovostno obravnavo. Kakovost ni le v strogo medicinskem smislu, ampak tudi v človeškem. V UKC ne more biti tekočega traku, to bi bila katastrofa.

Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC, v Delu

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 10. september 2009 

Državne in zasebne zdravstvene ustanove imajo prednosti in slabosti. Zasebno zdravstvo je bolj racionalno glede stroškov in zaposlovanja, so bolj učinkovito vodeni in bolniki so z njim bolj zadovoljni. Ker je usmerjeno k dobičku, obstaja možnost zlorab, zato ga je treba nadzirati. Državno zdravstvo ni usmerjeno k dobičku, zato je verjetnost okoriščanja v škodo bolnikov manjša, čeprav ni izključena. Državno zdravstvo je manj racionalno pri stroških in zaposlovanju, zaradi političnega kadrovanja direktorjev je slabše vodeno in bolniki so z njim [...]

darja, četrtek, 6. avgust 2009 

Tisti, ki delajo prek študnetskih napotnic, so lani zaslužili 15,5 milijona evrov. Delavec prek študentske napotnice, ki prejme 1000 evrov neto plače, je za delodajalca 400 evrov cenejši od redno zaposlenega, ki prejme enako plačo. Študentsko delo ni napaka, ampak za študente nuja, ker je štipendij premalo. Študenti ob koncu študija delajo tako rekoč poln delovni čas. To so ondan povedali v oddaji Odmevi na javni RTV. Izhodišče za pogovor s predstavnikoma ministrstva za delo in študentov je bila izjava [...]

vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

vojko, nedelja, 19. april 2009 

Da bomo morali zmanjšati javnofinančne odhodke za nekaj sto milijonov, je nesporno. Trdim pa, da smo se dolžni, preden se znova ozremo po zmanjšanju plač v javnem sektorju, ukvarjati z zmanjšanjem materialnih stroškov, tudi stroškov dela, ki niso samo plače, pa stroškov investicij in vlaganj v osnovna sredstva. Skupaj z menedžmentom in v dialogu s socialnimi partnerji jih moramo v mesecu dni, mesecu in pol ponovno prevetriti in bistveno zmanjšati, vendar tako, da bomo še vedno učinkoviti in bomo normalno [...]

darja, sobota, 6. junij 2009 

Slovenski davkoplačevalec ima šele približno mesec dni na spletni strani ministrstva za finance na voljo poročilo, koliko njegovega denarja je oblast v letu 2007 razdelila različnim podjetjem za javna naročila. V poročilu o javnih naročilih oddanih v letu 2007, piše, da jih je bilo več kot 209 tisoč v skupni vrednosti nekaj manj kot 4,5 milijarde evrov (brez DDV). To je kar za 1,3 milijarde evrov več kot v letu 2006.
V letu 2007 so javna naročila dosegla 47 odstotkov odhodkov [...]