Nenehno poudarjanje stroškov za plače v zdravstvu je neupravičeno. V javnem sektorju je 165.000 zaposlenih, od katerih nas je v zdravstvu zaposlenih 20,3 odstotka. Med vsemi javnimi uslužbenci je le 3,9 odstotka zdravnikov. Torej ne more biti 3,9 odstotka ljudi krivih za ves javni sektor. Bolj rumeni tisk vedno omenja samo ekstremno visoke prihodke zdravnikov. A če pogledamo plačo za redno delo, sploh ni visoka. Zakaj ne objavijo moje plače? Na najvodilnejšem mestu v UKC zaslužim 4833 evrov bruto. Če se pogovarjamo o javnih uslužbencih, moramo govoriti o vseh enako: koliko dobi kdo za osemurno redno in koliko za dodatno delo. Potem bomo videli, da zdravniki ne zaslužijo veliko.
/…/
Gonja, ki je zdaj v javnosti proti zdravnikom, je presegla vse meje. Pripeljala bo do zelo velikega nezadovoljstva, in najslabše je imeti nezadovoljnega zdravnika. Ljudje se ne zavedajo, kako odgovorno in zahtevno je zdravniško delo, koliko odrekanja zahteva, da postaneš strokovnjak na svojem področju in dobro zdraviš ljudi. Kot zdravnica zelo težko delujem v sistemu, ki je tako grdo naravnan. Tudi zdravniki smo del družbe, spremljamo, kaj se dogaja v družbi, in se počutimo v popolnoma podcenjenem položaju.
/…/
Bolj ko se poveča produktivnost, bolj se povečajo tudi materialni stroški. Mi nismo tovarna. Že zdaj so ambulante napolnjene. Že zdaj zdravnik za pacienta v ambulanti nima dovolj časa. Če bi šlo še hitreje, si ne predstavljam, kako kvalitetni bi lahko bili pregledi. Nekdo, ki pride v UKC, pričakuje kakovostno obravnavo. Kakovost ni le v strogo medicinskem smislu, ampak tudi v človeškem. V UKC ne more biti tekočega traku, to bi bila katastrofa.
Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC, v Delu
...
