Po manj kot letu dni mandata je vlada Boruta Pahorja videti brez prihodnosti. Glasovanje o ne-zaupnici ali interpelaciji, če bo do enega ali drugega prišlo, sicer lahko dobi in tudi napetosti zaradi pokojnin oziroma proračuna se bodo najverjetneje polegle, toda zato vlada ne bo nič na boljšem. Državljani prav tako ne. Morebitna rekonstrukcija vlade z dvema ali tremi spremembami na ministrskih mestih bi vladi najbrž prinesla nekaj mesecev dodatnega bonusa, toda z Borutom Pahorjem bi hitro brez učinka pokurila tudi tega.
Predčasne volitve so po ustavi komajda mogoče, še slabše pa je, da si z njimi državljani ne bi mogli nič pomagati. Alternativa Pahorjevi vladi je samo Janez Janša, kaj zmore on, pa ni skrivnost. Njegova pogovora za STA in Sobotno prilogo Dela prejšnji teden zgolj potrjujeta, da navzlic ‘65 ukrepom’ in ‘roki partnerstva’ oziroma z njimi Janša ponuja samo še nekaj več in malce retuširanega že videnega. Gotovo, določenih strateških in taktičnih napak iz prejšnjega mandata Janša ne bi ponovil, tudi okoliščine so drugačne, bil bi bolj ‘aktiven’ od Pahorja in njegovi ministri ne bi po križaničevsko zinili vsega, kar bi jim pravkar padlo na misel, a to še ne bi bila nova kakovost.
Kakor zgleda odločen in ‘brezkompromisen’, se je Janša na premierskem položaju v bistvu izkazal za ‘ziheraša’: vse tolikanj razvpite in količkaj strukturne reforme je umaknil, kakor hitro je zaslutil ali začutil težave, rad pa se je poigraval s poceni ideološkimi in populističnimi resentimenti ter ‘mreženjem’. Drugače rečeno, Slovenija ni v krizi predvsem zato, ker bi prejšnja vlada storila to in ono, ampak zato, ker ni storila skoraj ničesar, kar bi konkurečnost države in njenega gospodarstva izboljšalo, mehanizme socialne kohezije oziroma socialno državo moderniziralo, pravni državi pa omogočilo prevladati nad klientelizmom in korupcijo.
Na valu globalne konjunkture in obilice ‘derivatnega’ kapitala tudi nobena druga vlada ne bi ravnala drugače. Vsaka bi šakom i kapom delila na videz poceni sposojeno in z mislimi na naslednji mandat slavila ‘mirno morje in jasno nebo brez oblačkov’. Borut Pahor na čelu (levosredinske) slovenske vlade 2004-2008 bi morda celo zgledal kot najboljši premier vseh časov: njegova vlada si ne bi poskusila tako kmetavzarsko kot Janševa prisvojiti medijev in skakati po Sovi, njena kadrovska politika bi bila lahko samo ‘elegantno nadaljevanje’ prejšnje, ne bi bilo štale s patrijami, prav tako zgledno bi vlada s Pahorjem na čelu izpeljala predsedovanje EU (kakor bi katera koli vlada pri tem pogrnila na mestu Češke v naslednjih šestih mesecih), še celo tajkuni bi manj bodli v oči, ker ne oni ne vlada ne bi imeli razloga, da se na določeni točki sprejo.
Dobro za Janšo, da je bil in slabo za Pahorja, da ni bil predsednik vlade v prejšnjem mandatu. V tokratnem je slednji brezupno preobremenjen, od njega oziroma njegove vlade vsak po malem pričakuje, da bo imel-a instantno rešitev prav za njegov problem in vse skupaj hkrati. Posebej ‘pravično’ to ni, a pravično, kakor to razumejo prizadeti, še sodišča v glavnem ne odločajo. Pahorju je treba priznati, da se ima glede tega dobro pod nadzorom, nekateri njegovi ministri bistveno manj, saj se že povsem po ‘janševsko’ čutijo po nedolžnem ‘zasledovane in omalovaževane’, prepričani, da oni in pravzaprav tudi vlada v celoti delajo pravzaprav bolje, kot to dojema javnost oziroma kot to javnosti predstavljajo mediji.
To so prepričani tudi sindikalni voditelji. Pa sodniki, zdravniki, tožilci, državni uradniki, visoki častniki … V resnici pa medijski ‘čredni nagon’ in površnost oziroma ’senzacionalistična plitkost’ nista nič drugačna od ‘nagonske površnosti’ katerega koli drugega ceha ali sloja. Vsi poenostavljajo, selekcionirajo in montirajo dejstva sebi v prid, potem pa se z največjo možno iskrenostjo čudijo ‘komunikacijskim šumom’. Spomnite se Gorenja in njegovega na papirju močnega in strateško pozicioniranega piarja, poglejte Slovenijo, ki najbrž še nikoli ni imela toliko medijev (in novinarjev): Je ‘malemu človeku’ in nam vsem zato kaj bolj jasno, za-kaj se dogaja? Seveda je, ‘oni’ so krivi, ‘drugi’! Vsem skupaj pa vlada. Pahor noćas mora pasti! Ali pa dobiti zaupnico!
Kdo je tu nor? V naslednjih dneh in tednih bomo očitno živeli v pričakovanju politične krize, ki da bo ‘izbruhnila’ s padcem vlade. Krize po tem kriteriju morda ne bomo niti učakali, kvečjemu glasovanje o zaupnici vladi, pa naj si bo zaradi Janševe interpelacije ali napačne predstave vladnih strategov, da si lahko Pahorjev kabinet na ta način utrdi položaj ali vsaj pridobi na času. Toda krizo kljub temu že imamo, najglobljo možno, krizo legitimnosti političnega sistema v njegovi ‘izvedbeni’, ne ustavni obliki.
Nismo je dobili s to vlado in ne bo je konec z ne-zaupnico tej vladi, čeprav nam poskušajo dopovedati, da bo politične krize, ki je ni, konec, če Pahorjeva vlada dobi zaupnico, kakor hitro izvolimo novo vlado ali za bolj ali manj isto dobimo novega predsednika. Nič nenavadnega, radi se slepimo, tudi gospodarska kriza je k nam menda prišla šele s protestom v Velenju in tudi za to jih preveč pričakuje, da bo mimo, kakor hitro se bodo v Gorenju dogovorili za povišanje plač in začeli znova izvažati.
Skupaj s Pahorjem si želimo in upamo, da bo nekako šlo. Z njim, brez njega ali z Janšo. Trmasto zanikujemo realnost, opcije hočemo in upamo videti tam, kjer jih ni. Čedalje manj nam jih v resnici ostaja, skoraj vse v okviru zmernega napredka in predvidljivih tveganj smo že preizkusili. Tudi utvar nam počasi zmanjkuje, a zato se še preostale tako trdovratno branimo spregledati. Nočemo jih pogrešati, čeprav si menda svoboden šele, ko ne moreš biti ob nobeno iluzijo več.
Naj JJ poje gnojnico, ki jo je zakuhal
Ali gre za strah, bojazen ali pa zgolj test, da koalicija v parlamentu morda ne bi bila enotna in v primeru, da bi prišel Pahor tja po zaupnico, le te ne podprla? Zakaj je ne bi? Ni razlogov za to.
Prvič: ta koalicija je enotna samo na točki lastnega preživetja; turbulence so stalnica.
Drugič: poslancem je tudi do lastnega preživetja in njihovih karier.
Tretjič: status quo paše vsem –na politični levici. Desnice itak ni.
No ja, namesto štale s patrijami/svaruni bi dobili še večjo štalo z valuki, itd. Ampak to ni tako pomembno, saj gre le za eno od posledic. Kar je najhuje pri poglabljanju krize (že ves čas od leta 1992 naprej), sta dejansko klientelizem in korupcija ter z njima povezano kobacanje pravne države. Vkup s tem gredo tudi mediji, ki so večinsko politično skorumpirani, redki upi novinarstva pa sodno, fizično ali preko svojih botrov potolčeni. Veliko je obetala predvolilna napoved LDS, da bo na področju pravne države naredila red. Ampak kaj, ko je tudi LDS sama eden od faktorjev, ki so državo pripeljali v te razmere. Da ne govorimo o njenih prebežnikih v SD in Zaresu, ki v teh strankah nadaljujejo najslabšo prakso dotedanje LDS. Morda bi še verjel, da v tej vladi obstajajo redki politični upi, ki bi to vprego lahko povlelki na prav(n)o pot, če se ne bi že takoj izkazali za naivno samo-precenjenjuječe. Najprej Pahor z obljubami o kadrovski politiki (ki ga vsakič okoli mezinca zavrti en ušivi Cvikl), potem pa še Kresalova (ali pa je bil Zalar) z napovedjo, da bo nova vlada v šestih mesecih izpolnila vse odločbe ustavnega sodišča. Bolj ko se trudijo s piarom, bolj jankovićevsko izostajajo tudi njihove volilne obljube.
Kakor zgleda odločen in ‘brezkompromisen’, se je Janša na premierskem položaju v bistvu izkazal za ‘ziheraša’: vse tolikanj razvpite in količkaj strukturne reforme je umaknil, kakor hitro je zaslutil ali začutil težave, rad pa se je poigraval s poceni ideološkimi in populističnimi resentimenti ter ‘mreženjem’. Drugače rečeno, Slovenija ni v krizi predvsem zato, ker bi prejšnja vlada storila to in ono, ampak zato, ker ni storila skoraj ničesar, kar bi konkurečnost države in njenega gospodarstva izboljšalo, mehanizme socialne kohezije oziroma socialno državo moderniziralo, pravni državi pa omogočilo prevladati nad klientelizmom in korupcijo.
SEVEDA, JANŠE JE SAMO VELIK GOBEC IN ŠE TO LE, ČE NI ČUTITI ODPORA. TO DOSEGA MED SVOJIMI PODREPNIKI. SEDAJ, KO JE KRIZA SE DELA ZOPET VELIKEGA IN NAJDE VEDNO KAJ ZA GROŽNJO. TREBA MU JE POVEDATI, DA JE SVOJO ENOGLASNICO ODPEL.
Če je videti, da Pahorju ne gre, ni prave odločnosti, da ni pravi niti Janša, je morda čas za nekoga tretjega. In kdo bi to bil? Je morda to Lahovnik?
Stanje v družbi namreč še ni tako težavno, da bi lahko za krmilo prišla ženska. Čez tri leta? Morda.
op.p.:
Margaret T. v Veliki Britaniji in Anglela M. v Nemčiji sta bili izvoljeni, ko je bila situacija pravšnja (dovolj težavna).
NS @ hočeš reči, da so se fantki naigrali , zdaj pa je čas, da pride mama in naredi red!?
Sliši se dobro.
Vsak narod ima vlado kakršno si zasluži!
“Sem Janez Slehernik, povprečen slovenski volilec. Dovolj mi je Janše in Pahorja, oba sta lopova. Janša je kradel pri Patrijah zato se zdaj lahko vozi v Volvu, Pahor ima pa menda celo barko. Urška je pa fejst. Sem za bolj konkurenčno gospodarstvo, saj vem, da bo drugače težko. Tako tudi pravijo na televiziji. Ne bi pa rad izgubil službe saj sem tu že 25 let in sem se že dodobra privadil. Prepričan sem, da bom z višjo plačo še bolj konkurenčen. Tudi za pravno državo sem, vse kar piše v črni kroniki je res grozno. Sem pa proti temu, da gremo s Hrvati na sodišče, saj bomo menda tam izgubili. Sosed je podjetnik in ima beemveja. Čudno, da se pri njemu še niso oglasili, ker pomoje nekje krade. Z zdravstvenim sistemom sem še kar zadovoljen. Prijateljev prijatelj je zdravnik in sem hitro na vrsti. Na živce mi gre, ker moram plačati zobozdravnika. Nacionalni interes mi veliko pomeni. Kredit imam sicer pri avstrijcih, ker so ugodnejši ampak NLB mora ostati slovenska! Vesel sem, da sta Šrot in Bavčar zvisela. Ne razumem dobro za kaj je šlo ampak zakaj pa bi onadva imela toliko, jaz pa nič.”
Vojko, v užitek je brati vaše komentarje in analize stanja v državi.
Le tako naprej !
Socialist,
Vojkovi komentarji so po svoje res zanimivi, vendar jim manjka poglobljena analiza. Le-ta bi verjetno pokazala tudi povod za to,kar se je zadnje dni dogajalo v Gorenju in Muri. Ni dvoma, da je bilo vzrokov dovolj, iskro pa je podtaknila dolga roka ….
Preberite si intervju z Janšem v Sobotni prilogi.
G.Flegar, večkrat vam uide kakšna bosa, ampak tole je pa že mal preveč: “…vse tolikanj razvpite in količkaj strukturne reforme je umaknil, kakor hitro je zaslutil ali začutil težave…”
A vam je kdo zdilital hard disk???
Janša reform ni umaknil, ko je zaslutil težave, ampak ko je proti njim ubrano nastopila celotna slovenska “javnost” z izjemo t.i. mladoekonomistov. Sredi snežnega meteža je bilo na ulici 70.000 delavcev (za 25 Mur, sredi Ljubljane). V vseh časopisih smo brali “ugledne” ekonomiste, profesorje, sindikaliste, politike itd., ki so svarili pred strukturnimi reformami. Študenti so protestirali zaradi “uvajanja šolnin” in “ukinjanja študentskega dela”, Karel Erjavec je izsiljeval koalicijo z usklajevanjem pokojnin. Da ne naštevam naprej.
Na koncu se je obsežnim reformam res odpovedal, ampak pošteno se vprašajmo: kaj bi se zgodilo, če bi vztrajal? Kljub temu, da ni, so vseeno speljali davčno reformo, bistveno zmanjšali birokratske ovire, skrajšali čas za ustanovitev s.p.-ja, d.o.o.-ja, zmanjšali notarske tarife, razširili delovanje e-uprave itd., štartali program zmanjšanja sodnih zaostankov, izvajali umik države iz gospodarstva …Nič od tega ni “jahanje na valovih konjukture” ampak je korektno opravljeno delo.
Beduin, kot še eden volunterskih podpornikov članov komunistične partije Jugoslavije (janša, mate, brezigar, brejc, mate, jerovšek, jambrek,.. ma saj nimam volje) za katere resnično ne veš ali so izgubili stik z realnostjo ali dejansko verjamejo kaj govorijo (v tem primeru bi to bilo slabo – gre vendarle za skrajno religijo, pa naj bo ideologijo, če je komu to ljubše). zagovorniki druge religije, namreč svobodneg atrga (ga nikjer ni in ga nikjer nilkoli ne bo) seveda tudi janševi vladi niso ploskali. Niso imeli nobenega razloga za to. kot tudi janševa vlada ni mogla početi nekaj takega kar je mimo ustave Slveonije, ki pravi socialna država, z enakimi možnostmi za vse. A se razumemo?
Odlično, james. Beduin, se razumemo, ali ti bo treba stvar narisat?
james, nekoč je Ivica Kostelić, po meni eden najboljših in “najširših” športnikov zadnjega časa izjavil, da so mu vojaki wehrmachta vzor discipline…in v hordah je završalo…
Najbrž bo res edina približno spodobna poteza te vlade to, da je za šefa urada za pravljičarska društva postavil motorista (pa še po tej potezi je naš maneken hodil naokrog kot polit cucek, ker mu hitlerjev mladinec, ki se v kikli sprehaja po Vatikanu ni pustil polizati roke).
@james,
mislim, da vas razumem. Moji osebi ste nalepili neko etiketo, da bi s tem (ne)hote zameglili odsotnost argumentov, ki bi moj zapis lahko ovrgli.
prebral sem DS o Janezu Sleherniku, ampak.. napisano je tako dobro, da bo krog tistih, ki so ga razumeli tako hudo majhen, kot je ostalo kočevskih medvedov na Slovenskem. pet, šest,..?
Odprite oči, Beduin, vaš zapis je že ovrgla realnost.
Marko, nažalost je realnost tudi taka, da če bi se našla neka 90-letnica in trdila, da je bil Hitler jebač njenega življenja, bi jo najbrž vi zaprli zaradi poveličevanja nacizma.
Beduin je postregel z argumenti, ki jim težko ugovarjam in zgolj navijaška logika tega ne more spremeniti. Z vami na tribunah bi se morda na Poljskem uvrstili v finale, tule se bo treba pa malce bolj potruditi. Lahko tudi rišete, kar se mene tiče…
@Beduin: Se ne strinjava, no ne bi rad, da izpadeva kot vsepovsod drugje na internetu. janša je imel meni najljubšega ministra do sedaj, Ž. Turka. Mi kar ne gre iz glave: razum, srca in sonce. Vse ostalo pa,.. kot je spisal Vojko.
In za svoje delo ali nedelo se pač ne krivi vsega samo samega sebe ne. To pa je spisal dobro DS v kratki zgodbi o Janezu Sleherniku (in je blizu vašemu in ne mojemu mnenju)