Nemški BSH je z blagovnima znamkama Bosch in Siemens vodilni proizvajalec bele tehnike v Evropi. V svetu je za ameriškim Whirlpoolom in švedskim Electroluxom na tretjem mestu. Številnih znanih podjetij, kot sta recimo nemški AEG in italijanski Zanussi, že nekaj let ni več, so samo še blagovne znamke v lasti velikih koncernov. Potrošniki imajo na voljo še aparate nekaterih družb iz držav s cenejšo delovno silo, kot je recimo turški Beko. Danes pralni stroj v trgovini ni za 30 in več odstotkov cenejši kot pred nekaj leti zaradi Beka, ampak predvsem zaradi novih tovarn, ki so jih koncerni postavili v Vzhodni Evropi in drugih državah s poceni delovno silo.
V teh tovarnah vse, kar je le mogoče, delajo roboti, kar pa oni (še) ne zmorejo, delajo ljudje za tekočim trakom za okrog 300 evrov bruto na mesec. Takšno plačo dobijo za 40-urni tedenski delavnik, če je treba, pridejo delat tudi ob sobotah. Švedski Electrolux je leta 2007 preselil na Poljsko proizvodnjo iz tovarne AEG v Nürnbergu, kjer je povprečna plača zaposlenega za tekočim trakom znašala dobrih 1600 evrov bruto. Medtem ko se je Poljak zadovoljil s 26 dnevi dopusta, je bil delavec v Nemčiji na dopustu 30 dni in delal je samo 35 ur na teden. Medtem ko Poljak ni zahteval ne božičnice ne regresa za dopust, je Electrolux nemškemu delavcu moral za božičnico nakazati vsaj 55 odstotkov mesečne plače, za regres pa 70 odstotkov.
Leta 2004 so Švedi napovedali, da bodo v nekaj letih v zahodnoevropskih državah zaradi previsokih stroškov dela zaprli polovico tovarn. V poslovnem poročilu za leto 2008 navajajo, da je selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo v sklepni fazi. Ko bo leta 2010 zaključena, bo Electrolux v državah s cenejšo delovno silo imel 60 odstotkov vseh svojih tovarn. Število zaposlenih bo v letu 2008 in 2009 zmanjšal za 10 odstotkov. Letos namerava zapreti tovarno hladilnikov v Italiji, v prvi polovici prihodnjega leta tovarno pralnih strojev v ruskem Sankt Petersburgu, v drugi polovici leta pa še tovarno pralnih strojev v Italiji. V začetku letošnjega leta je že zaprl tovarno hladilnikov na Kitajskem.
V poslovnem poročilu za prvo polovico 2009 vodstvo Electroluxa navaja, da mu je neto prodaja v primerjavi z letom prej padla za 8 odstotkov. Prodaja v Evropi pada nepretrgoma že leto in pol, v Vzhodni Evropi je drastično padla (za 30 odstotkov) v obdobju od maja do konca junija letos. Na nobenem od trgov Electrolux letos ne pričakuje bistvenega izboljšanja razmer. Boji se, da bodo zaradi krize cene gospodinjskih aparatov na trgu še padle. V začetku letošnjega leta je vodstvo družbe napovedalo zamrznitev plač vsem zaposlenim. Naročilo je tudi analizo o poslovanju tovarne pralnih strojev v Španiji, kjer je zaposlenih 500 ljudi.
Decembra 2008 so v Electroluxu napovedali, da bodo na globalni ravni ukinili 3000 delovnih mest, in sicer v zadnjem četrtletju 2008 in v letu 2009. Koliko od tega na Švedskem niso povedali, so pa rekli, da bo tam ostalo dela več “belih ovratnikov” kot navadnih delavcev. Poleg sedeža podjetja v Stockholmu ima Electrolux na Švedskem štiri tovarne.
Vsi trije veliki proizvajalci gospodinjskih aparatov posebej izpostavljajo vlaganja v inovacije in razvoj energetsko varčnih, okolju in uporabniku prijaznih naprav. V BSH se hvalijo, da za inovacije in razvoj na leto namenijo 3 odstotke prihodka in da so lani samo v Nemčiji prijavili 800 patentov. Nemci ugotavljajo, da vse več potrošnikov nove aparate izbere glede na porabo elektrike in vode, manj se odločajo na podlagi cene. Electrolux stavi predvsem na rast prodaje svojih naprav višjega cenovnega razreda, potrošnike skuša med drugim prepričati tudi z raznimi dodatnimi funkcijami.
Vodstvo Whirlpoola je v poslovnem poročilu za leto 2008 napovedalo, da bodo letos zaprli pet tovarn in ukinili 5000 delovnih mest. Konec avgusta so objavili, da bodo zaprli tovarno v Indiani, v kateri je zaposlenih 1100 ljudi, in proizvodnjo preselili v Mehiko. Novo lokacijo iščejo tudi za razvojni center za hladilnike, v katerem je zaposlenih 300 ljudi, preselili bodo tudi proizvodnjo sladolednih strojev. Aprila so napovedali zaprtje tovarne pralnih strojev na Kitajskem. V drugem četrtletju letos je Whirlpoolu prodaja na globalni ravni padla za 10 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, v Evropi pa kar za 25 odstotkov, ob upoštevanju tečajnih razlik pa za 13 odstotkov. Medtem ko je Whirlpool v drugem četrtletju lani v Evropi imel za 50 milijonov dolarjev dobička, je letos zabeležil 12 milijonov dolarjev izgube.
BSH v svojem poslovnem poročilu za leto 2008 navaja, da je družba v Zahodni Evropi zabeležila zmanjšanje prometa, v Vzhodni Evropi in Aziji pa še vedno rast. V Vzhodni Evropi je nemški proizvajalec bele tehnike zabeležil rast prometa za 15 odstotkov, na Poljskem mu je uspelo postati vodilni pronudnik bele tehnike. Padec prometa v Zahodni Evropi vključno s Turčijo za 5 odstotkov je po oceni vodstva predvsem posledica nepremičninske krize v Španiji in Veliki Britaniji. Vseeno pa je BSH v Zahodni Evropi še vedno na prvem mestu po tržnem deležu.
V letošnjem letu BSH pričakuje precejšen padec prometa, na nekaterih trgih tudi za več kot 10 odstotkov. V Rusiji, Veliki Britaniji in Skandinaviji računa na dodaten padec prometa na račun tečajnih razlik. O zapiranju tovarn in odpuščanju zaposlenih v BSH ne poročajo. Veliko črno piko pa so dobili avgusta, saj kriminalisti preiskujejo sum korupcije. Uslužbenci družbe so menda več let podkupovali prodajalce.
Sem pa zelo presenečena nad podatki za Electrolux.
V Italiji imajo tovarne v bližini meje(Porcia-Pordenone) in zelo organizirani so .
Izdelki,ki so prihajali iz Nemčije so bili vedno dražji, vendar se jim je videlo ,da so prišli iz Nemčije in ne iz Romunije.
So pa pralni stroji iz Poljske brezhibni in v ničemer ni kazalo,da so izdelani na vzhodu.
Žal mi je vseh teh ljudi,izdelki pa bodo še naprej špica ,kjerkoli jih bodo izdelovali.
Prisegam na Electrolux in AEG(tudi v lasti Electroluxa)
V poslednjem času je v časopisih vse več zapisov podjetja Siemens v obliki Simens (pred kratkim tudi v Financah). Verjetno je to novi rod lektorjev, ki posvaja jezikovne pravile iz bližnje in daljne okolice (npr. srbščine). Tu je najverjetneje govora o nemškem gigantu »Siemens«.
Morala te basni je torej: kdor ima kratkega glede globalizacije, rabi hiter avto(za beg pred delavci)/pomoč države/varstvo policije. Drugače: Gorenje=Mura; delavci Gorenja so “mrtvi”, le da tega še ne vedo;uprava bi morala proizvodnjo že davno bolj robotizirati/preseliti na Poljsko(ne pa kupovat tovarno na Nizozemskem), delavce/delavke pa s pomočjo države prekvalificirati v računalniške programerje/ke. In brati Jeremyja Rifkina “Konec dela”.
Zakaj tega ni naredila? Kdo ji je to preprečil? Pa menda ne spet JJ? Ali pa je pravo vprašanje: za koliko bi morala država (začenši počasi že kakih 10 let nazaj) obdavčiti bogataše, najvišje dohodke, nepremičnine ipd., da bi tistim delavcem/kam Mure, Gorenja, Iskre, LTH itd., ki nimajo talenta za računalniško programiranje/so prestari ipd. – ampak res samo tistim! – lahko plačevala dodatnih 300€ mesečno za znosno preživetje?
Pa koliko bi to recimo bilo? Recimo- 50.000 x 300= 5 mio x 12= 60 mio- niti četrtina Patrije. Ali- 10.000 najvišjih dohodkov/premoženj, obdavčenih po 6000€ letno- bi bila to umazana boljševiška zarota ali znosna normalna cena za znosna družbena razmerja?
OK- ampak potem bi isto zahtevali še mnogi??-ok, recimo še 50.000 delavk/delavcev v starih industrijah (ker več kot 100.000 za softver in finančne storitve netalentiranih pa jih v tej pametni deželi že ni)- torej 120 mio.
Kaj bi bilo s tem narobe?
@Igor Vidmar
Meni tvoja enačba znese na koncu 180 milijonov in ne 60…in ko potem špekuliraš še z dodatnimi 50.000 netalentiranimi, si torej na 360 milijonih. Na leto. Prava sitnica res…
[...] sem prebral še naslednji odličen globalni pregled celotne zadeve v članku Kako dela in koliko svoje delavce plačuje konkurenca Gorenja, ki večinoma govori o odpuščanju in Poljakih, ki so za 100 € cenejši, me je presunilo, da ima [...]
DS- hvala, res je, napačno sem množil- vendar znotraj istega reda velikosti; špekuliram pa itak z vsemi številkami; zakaj bi bilo le 10.000 prejemnikov več 10.000 evrov dohodkov/dividend/denacio-rent ipd.?
Torej: “sitnica” (Bing) seveda ni, ampak na vprašanje, ali pa je ta “visoka” številka tudi nesprejemljiva prerazdelitev narodnega bogastva – ne zato, da bi lenuhi lenarili, ampak zato, da ne zdrsnemo v Hobbes-Bush-Blairovo distopijo; in obvezno ob tem, da vlada ubere dobro razvojno/varčevalno strategijo itd.etc., da zadovoljim anti-socialne “razvojnike”- na to vprašanje pa niste odgovorili, DS.
Igor Vidmar, grozljivo mi je kramljati o stotinah milijonov, sploh na način “sto gor ali dol”. Verjetno je vladal vaš duh, ko so gradili najdražje avtoceste na svetu, kupovali najdražje oklepnike, suportirali razvojne centre, bla, bla.
Kako naj odgovorim na vprašanje, ko vladajoče silite v dobro razvojno/varčevalno strategijo zato, da utišate anti-socialne “razvojnike”. Ne razumem zakaj je nekdo anti-socialen, če zahteva varčnost oz. price/performance storitve, ki jo plača!?
Za vašo dilemo človeška narava nima nobenega posluha. Človek postane profesionalni lenuh takoj, ko se mu splača. Zaradi sorodne logike odide Golobič in še stotine drugih na Nizozemsko in podobne davčne oaze…
S takšno taktiko ni polfinala…
v gornji debati je pravilno izpostavljeno, da se je na balkanu zmeraj čez palec igralo z velikimi vsotami – no, ne samo na balkanu v SFRJ, temveč že kar v dobršnem delu liberalno-ekonomskega globalnega planeta. nedojemanje velikih številk je univerzalno.
Poanta I. Vidmarja pa je tam, kjer je ni hotel: sedanjost s tehnološkim razvojem, ki ga diktira količina ljudi in majhen planet je taka, da nas velika večina za vzdrževanje rasti populacije ljudi na planetu nima kaj početi – zato se v matematično podprti religiji (vse ureja delovanje svobodnotržnih mehanizmov) upravljalstva človeka vstavi v formulo (pa naj bo produkcijska, če so jo že tako imenovali) in… nič novega to so smo že pri egipčanih risali: spodaj sužnji, gor obrtniki, sledi birokratska struktura, duhovščina in v špici politika. tja, pa še eno malo bolj sivo piramido je treba poggledati v senci: to je vzporedna, pardon, para-piramida, ki noče na sonce, je pa podobno organizirana.
Razen inovativnosti v poimenovanju, kljub množičnosti, nismo posebej naprej in marsikdaj bi bilo tistih 300€ (pa še tako enostavno jih je natisniti, kajneda) še najmanjši strošek v ohranjanju tisočletne ureditve črede (o malenkostih nima smisla, z njimi je samo velik križ) – dokler bodo svobodnjaki moderno razmišljali v smislu osebna svoboda je zatirana zaradi varovanja okolja na planetu, ki omogoča življenje (njim je verjetno jasno kaj za vraga govorijo) je verjetno res še najbolje, da besedo kvaliteta ne omenimo, čeprav se v konkretni temi nakazuje, da z množičnostjo nima kaj dosti skupnega.
Morala neke zgodbe:
slovenski menedžerji so si družno (Manager, Yes,..) priborili plače, ki so na nivoju ali vsaj blizu tistim na zahodu Evrope, delavce pa bi plačali malo bolje kot jih plačajo tam na vzhodu- v Romuniji.
In delavci bi morali biti še veseli da imajo delo in jih niso nadomestili roboti.