Google, avtorji in založniki so se v ZDA dogovorili – ta dogovor mora potrditi še sodišče -, da avtorji dobijo 63 odstotkov prihodkov, ki jih Google ustvari s spletnim dostopom do knjig. Podoben dogovor je mogoče tudi v EU, pravi evropska komisija, ki je na to temo ta teden začela razpravo s kulturnimi ustanovami, nosilci avtorskih pravic, podjetji s področja informacijske tehnologije, potrošniškimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi. Digitalni dostop do knjig, ki jih hranijo nacionalne knjižnice v EU, je treba po besedah komisarke za informacijsko družbo in medije Viviane Reding in komisarja za notranji trg Charlieja McCreevyja zagotoviti ob spoštovanju avtorskih pravic, ki zagotavlja ustrezno nadomestilo avtorjem, z javno-zasebnimi partnerstvi pa bo treba pospešiti digitalizacijo knjig.
EU po njunih besedah še mora sprejeti enotno zakonodajo o varovanju avtorskih pravic in jo prilagoditi dobi digitalizacije. To zlasti velja za dela, ki niso več naprodaj, in dela, ki so razprodana. Do zdaj je bilo digitaliziranih le 1 odstotek knjig iz evropskih nacionalnih knjižnic, navaja evropska komisija. Komisija podpira digitalizacijo in spletni dostop do knjig zato, ker bodo državljani tako imeli dostop do knjig, do katerih sicer ne morejo priti, zlasti tiste, ki so redke in jih je težko dobiti.
“It goes without saying that digitisation of copyrighted works must fully respect copyright rules and fairly reward authors, who could be the biggest winners from better access to a Europe-wide online audience. However, we also need to take a hard look at the copyright system we have today in Europe. Is the present framework still fit for the digital age? Will the current set of rules give consumers across Europe access to digitised books? Will it guarantee fair remuneration for authors? Will it ensure a level playing field for digitisation across Europe, or is there still too much fragmentation following national borders? What could be the contribution of Europeana, Europe’s digital library, when it comes to working on a European response to digitisation efforts in other continents? Is Europe’s copyright framework modern enough when it comes to digitising orphan works and out-of print works? These books represent the vast majority of European libraries’ collections (around 90%) . In our view, these books must be recovered and given a new lease of life”.
Po Googlovih podatkih je bilo do zdaj digitaliziranih 10 milijonov knjig. V Googlu zagotavljajo, da uspešnice v elektronski obliki ne bodo na voljo, ampak samo tiste knjige, ki “komercialno niso na voljo”, čeprav hkrati priznavajo, da je težko določiti, kaj je to “komercialno na voljo”. Zavezali so se, da bo Google digitaliziral samo tiste knjige, ki niso več na prodaj in ponatis ni več predviden. Po njegovih podatkih je okrog 97 odstotkov knjig na svetu še mogoče kupiti, takšnih, ki niso več na prodaj in pridejo v poštev za digitalizacijo, je le 3 odstotke. Toda slednje predstavljajo 90 odstotkov vseh knjig, ki so na voljo v evropskih knjižnicah.
Zato se postavlja vprašanje, ali si Google s svojim projektom digitalizacije starih knjig dejansko ne zagotavlja monopolističnega položaja na trgu. Fran Dubruille iz evropskega združenja prodajalcev knjig (EBF), ki predstavlja 20 tisoč prodajalcev knjig v EU, svari, da utegne Google dejansko postati svetovni prodajalec digitaliziranih knjig. Stuart Hamilton iz mednarodnega združenja knjižnic opozarja, da bi predlagani projekt Googlu zagotovil monopol, avtorji pa dodajajo, da bo tako lahko kot monopolist po lastni presoji določal cene. Če obstaja samo en prodajalec, je tudi cenzura nezaželenih del za razne vplivne in močne interesne skupine lahko zelo enostavna. Google pomisleke o monopolizaciji trga zavrača z obljubo, da bo vsakemu podjetju, ki bo izkazalo interes za skeniranje in digitaliziranje knjig, omogočil dostop do registra.
Avtorji opozarjajo, da je zelo težko ugotoviti, katera knjiga je še na prodaj in katera ne. Britanci so recimo preverili 30 tisoč knjig, ki jih je Google digitaliziral, in za 10 odstotkov ugotovili, da so še na prodaj. Evropski založniki prek svojega združenja FEP zato predlagajo register knjig, ki niso več na prodaj, prek sistema, ki se imenuje ARROW in lahko postane alternativa Googlovemu iskanju knjig.
Evropski založniki še opozarjajo, da si bo Google s sporazumom v ZDA zagotovil dostop do tisoče evropskih knjig, ki so na voljo v ameriških knjižnicah. Evropska komisija javnih razprav ni pripravila na lastno pobudo, ampak na pritisk Nemčije in Francije.
