Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer – v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same ocenijo kreditno sposobnost podjetja, in če ga ocenijo kot kreditno primerno, bodo same odobrile posojilo in nimajo interesa plačevati še dodatne stroške tretjemu posredniku.
/…/
Od novembra lani do julija letos so slovenske banke do tujih bank neto odplačale že za 2,4 milijarde evrov posojil. Julija smo opazili povečanje obveznosti do tujine, vendar predvsem bank v večinski tuji lasti, medtem ko banke v večinski domači lasti posojila v tujino še vedno odplačujejo. Banke so izpad teh sredstev v veliki meri nadomeščale z zadolževanjem pri Evrosistemu, drugi vir je bil zmanjševanje kreditne aktivnosti, tretji pa povečanje naložb v vrednostne papirje, da so si zagotovile večjo likvidnost. Država je ob izdaji obveznic presežke, ki jih ni porabila za proračunske izdatke, naložila v slovenske banke. To je bilo dobrodošlo, ni pa bilo nujno potrebno z vidika bank.
/…/
Slovenske banke so kapitalsko ustreznost v prvem poletju uspele celo povečati. Res je, da minimalno, z 11,7 odstotka konec leta 2008 na 11,73 odstotka julija letos. To pomeni, da so banke pri upravljanju kapitala zelo previdne. Ni bojazni, da bi se v drugem polletju kapitalska ustreznost bistveno poslabšala, saj so se banke lani kapitalsko močno okrepile.
Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost v Banki Slovenije, v Dnevniku
