Kitajska bo obveznice IMF kupila z juani

Kitajska bo prva kupila obveznice, ki jih bo prvič v svoji zgodovini izdal Mednarodni denarni sklad IMF). Kot je sporočil IMF, so podpisali pogodbo za nakup približno 50 milijard dolarjev obveznic, ki so nominirane v posebnih pravicah črpanja. To je kvazi valuta IMF, za katero Kitajska želi, da bi nadomestila dolar kot svetovno valuto.

The notes are denominated in Special Drawing Rights, a quasi-currency issued by the fund and promoted by China as a potential replacement for the dollar.

Po kitajskih poročilih se za nakup obveznic IMF zanimajo tudi druge hitrorastoče države, znane kot BRIC (Brazilija, Rusija in Indija).Te države se enako kot Kitajska zavzemajo za več glasu pri odločanju v okviru IMF. To temo bodo gotovo spet odprle ta mesec, ko bo zasedanje G20 – 20 najbolj razvitih in hitro rastočih držav – v Pittsburghu.

Kitajska bo obveznice IMF kupila z lastno valuto juanom, čeprav ta ni valuta za mednarodno trgovanje.  Če bo IMF juane posodil državam v razvoju, bodo skupaj z dolarji postali njihova rezervna valuta, kar je namen Kitajske, ki je z nekaterimi državami že sklenila dogovore o plačevanju blaga v juanih in ne več v dolarjih. Zaradi velike zadolženosti ZDA se Kitajci bojijo razvrednotenja tečaja dolarja. V dolarskih obveznicah imajo več kot 800 milijard dolarjev od skupaj 2 bilijona dolarjev rezerv v tujih valutah.

Beijing has invested more than $800 billion of its $2 trillion in foreign reserves in U.S. Treasury bonds but is uneasy about the dollar’s stability and says the world financial system should be more diversified.

Namen izdaje obveznic je zagotovitev dodatnih virov IMF za pomoč državam, ki so zaradi finančne in gospodarske krize zašle v težave. V petek je IMF zagotovil za dodatnih 250 milijard dolarjev posebnih pravic črpanja, prihodnji teden namerava dodati še 33 milijard dolarjev. Finančni ministri članic EU so sklenili, da bodo članice EU, ki to zmorejo – Slovenija je med njimi -, svoj prispevek za IMF za pomoč državam v težavah povečale na 175 milijard dolarjev oziroma 125 milijard evrov. Članice G20 so do zdaj IMF za pomoč državam v težavah zagotovile 400 milijard dolarjev.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Kitajska bo obveznice IMF kupila z juani”
  1. Igor Đukanović je rekel/rekla:

    Zadnje čase berem veliko o teorijah zarote. No, če se na zgornji način oblikuje enotna svetovna valuta (in enotna svetovna vlada), potem jo je za podpreti.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 16. april 2009 

Kitajska, država, ki ima največ deviznih rezerv na svetu v ameriških dolarjih, je začela uresničevati načrt za zmanjšanje odvisnosti od te valute, ki ga je napovedala že pred londonskim vrhom G20. Vlada je objavila, da bo z Argentino začela trgovati v svoji valuti juan, čeprav ni konvertibilna.
“V skladu z novim dogovorom bosta Kitajska in Argentina izdatke v višini 70 milijard juanov (približno 10 milijard dolarjev) obračunavali v lastnih valutah, uporabljali ju bosta za medsebojno menjavo in za investicije; na tej [...]

darja, četrtek, 26. marec 2009 

Ameriški dolar ne more biti več prevladujoča valuta v svetovni trgovini in financah, pravijo Kitajci. Guverner centralne banke Zhou Xiaochuan je pred zasedanjem G20 – ko bodo prihodnji teden v Londonu voditelji skupine 20 najbolj razvitih in hitrorastočih gospodarstev iskali rešitve za globalno gospodarsko krizo -, sporočil, da ZDA prek svoje valute ne morejo več imeti prevladujoče vloge v svetovnem finančnem sistemu. Sedanji sistem se je iztrošil, zato je potrebna reforma. “Izbruh krize in njeni učinki na svetovni ravni odražajo [...]

darja, sreda, 23. september 2009 

Oktobra lani je administracija takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha zagotovila 700 milijard dolarjev za reševanje bank. Zvezne rezerve so na tej podlagi 296 bankam od približno 8000, kolikor jih posluje v ZDA, razdelile 239 milijard dolarjev. Več deset milijard dolarjev je Busheva administracija razdelila še drugim podjetjem. To je bila največja finančna intervencija zveznih rezerv v bankah v zgodovini ZDA. Čim je ta denar zapustil stavbo zveznih rezerv, je administracija za njim izgubila sled, v Vanity Fair pišeta Donald L. [...]

darja, ponedeljek, 29. junij 2009 

Ameriški dolar je kot glavna svetovna rezervna valuta gledano srednjeročno in dolgoročno pod vse večjim pritiskom, zdaj pravi ameriški ekonomist Nouriel Roubini. Nobelovec Joseph Stiglitz je že marca dejal, da bi namesto dolarja kaj hitro lahko dobili novo svetovno rezervno valuto. Takrat sta Kitajska in Rusija pred zasedanjem G20 v Londonu prišli na dan spredlogom za uvedbo nove svetovne rezervne valute.
Roubini pravi, da države, od katerih imajo ZDA sposojenega največ denarja, vse bolj skrbi nevzdržnost javnih financ, zato so svoje [...]

darja, ponedeljek, 2. november 2009 

Dolar, ki je že dolga leta temelj svetovnega gospodarstva, je v težavah. To je jasno in res že nekaj časa, v  National Interest piše ameriški nobelovec Joseph Stiglitz. Za večino je to najbrž dobro, toda prehod najbrž ne bo preprost. Prihodnost dolarja je po Stiglitzevih besedah pomembna, ker je svetovna rezervna valuta. Dežele svoje rezerve v dolarjih uporabljajo za povečanje zaupanja v državo in svoje gospodarstvo. Toda dolar je zdaj to vlogo garanta izgubil, pomeni rizik brez dobička.
Države, ki imajo [...]