Nekdanja Jugoslavija se spet sestavlja. Po skoraj 20 letih, ko je politične povezave pretrgala vojna, se v miru spet vzpostavljajo vsakdanje vezi med podjetji, stanovskimi skupinami in posamezniki. Jugoslavije že dolgo ni več, na njenem mestu nastaja jugoobmočje, ugotavlja britanski tednik Economist.

Metka Jerina, v. d. generalne direktorice direktorata za ekonomske odnose s tujino pri ministrstvu za gospodarstvo, je za razgledi.net pojasnila, da je Slovenija kot članica EU geografsko, kulturno in zgodovinsko še vedno močno vpeta v dogajanje na področju nekdanje SFRJ oziroma širšega zahodnega Balkana. Trgovinsko-ekonomski vidik sodelovanja z državami v regiji je izjemno pomemben del širših političnih in gospodarskih odnosov.

Z vstopom v EU je Slovenija morala prevzeti skupno carinsko politiko, vzpostavljeno institucionalno ogrodje ter pravice in obveznosti EU do tretjih držav. Prilagoditi je morala tudi svojo trgovinsko p­­­olitiko in mrežo za gospodarsko sodelovanje pomembnih sporazumov v odnosu do držav zahodnega Balkana. Na ta način je izgubila določeno suverenost glede samostojnega vodenja trgovinske politike, ki je bila v letih pred vstopom v EU usmerjena predvsem v olajševanje poslovanja gospodarskih subjektov na področju bivše Jugoslavije. Ne glede na to so države Zahodnega Balkana z gospodarskega stališča velikega pomena zanjo, a tudi Slovenija je pomembna partnerica zanje.

“Podatki o gospodarskem sodelovanju z državami zahodnega Balkana so vse do letošnjega leta kazali na konstantno naraščanje blagovne menjave in investicij. Naraščajoči trend gospodarskega sodelovanja je nedvomno pokazatelj ponovnega gospodarskega povezovanja Slovenije in držav zahodnega Balkana po več let trajajočih vojaških konfliktih,” pojasnjuje Metka Jerina.

Matej Rogelj, namestnik direktorja Centra za konkurenčnost na Gospodarski zbornici Slovenije, članstvo Slovenije v EU pri vzpostavljanju jugoobmočja vidi kot prednost. Kot nam je pojasnil, pomeni dodatno kvaliteto, ugled, dostop partnerjev iz nekdanje Jugoslavije do trgov in standardov poslovanja v EU. “Slovenija ima kot članica EU (domnevno) dostop do raznih finančnih virov EU (programov in projektov za pomoč in sodelovanje z območjem Zahodnega Balkana). Slovenska podjetja lahko kandidirajo na lokalnih razpisih večjih vrednosti, hkrati razmeroma dobro poznajo razmere in potrebe in so med lokalnimi partnerji cenjena,” ugotavlja Rogelj.

Slovenska podjetja v konkurenci s podjetji iz drugih članic EU, zlasti iz Avstrije in Italije, po njegovih besedah skušajo svoj finančni, tehnološki ali proizvodni “primanjkljaj” nadomestiti s poznavanjem trga in povezavami, ki pogosto presegajo običajni poslovni odnos.

Da vse več slovenskih podjetij širi svoje dejavnosti in odpira podružnice v republikah nekdanje SFRJ, so veseli tudi na Kapitalski družbi (Kad), ki je pomembna lastnica velikega števila slovenskih podjetij, pravi tiskovna predstavnica Mojca Trkman. Prebivalci po njenih besedah niso pozabili kakovostnih znamk, ki so jih kupovali v času skupne države.

Metka Jerina nam je pojasnila, da so slovenska podjetja lani na območju Zahodnega Balkana ustvarila 17,4 odstotka celotnega izvoza oziroma dobrih 3,4 milijarde evrov. Uvoz iz tega območja je predstavljal 7,1 odstotka celotnega slovenskega uvoza oziroma dobrih 1,6 milijarde evrov. Največja trgovinska partnerica slovenskega gospodarstva je Hrvaška, sledi ji Srbija, na tretjem mestu je Bosna in Hercegovina, sledijo ji Makedonija, Črna Gora, Kosovo in Albanija. Podatki o blagovni menjavi s posameznimi državami so sicer objavljeni na spletni strani izvoznookno.si.

“Odlično sodelovanje pa ni vezano samo na tokove blaga. Po podatkih Banke Slovenije je v obdobju zadnjih let konstantno prisoten tudi trend naraščanja slovenskih neposrednih naložb na območju Zahodnega Balkana,” navaja Jerinova. Skupna vrednost vseh slovenskih neposrednih naložb na tem območju je po njenih podatkih konec leta 2008 znašala že dobrih 3.8 milijona evrov, kar je 67,4 odstotka vseh neposrednih naložb Slovenije v tujino. Za slovenske neposredne naložbe je značilna razpršenost naložb v vseh segmentih gospodarstva.

Economist navaja izjavo srbskega predsednika Borisa Tadića, da bi se podjetja z območja nekdanje Jugoslavije morala povezati in skupaj kandidirati na velikih gradbenih in vojaških projektih, in izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da so podjetja iz “naših držav” premajhna, da bi na drugih trgih lahko konkurirala sama. Je takšen tudi slovenski pogled?

Matej Rogelj pravi, da bi “kompatibilna” podjetja z območja nekdanje Jugoslavije lahko našla sinergije za skupni nastop, ampak takšni projekti se zdaj izvajajo samo na lokalnih trgih. Za skupen nastop na trgih tretjih držav se morajo podjetja sama dogovoriti na temelju konkurence, to ne more biti politična odločitev. Ob tem pa je treba spomniti, nadaljuje Rogelj, da so bile gospodarske kapacitete nekdanjih republik SFRJ dograjene kot substitutivne (vsaka republika ima svojega velikega farmacevta, železarja, bankirja …), ne kot komplementarne, da bi se dopolnjevale.  Ta substitutivnost še danes določa okvir sodelovanja, če podjetja medtem niso propadla.

Metka Jerina pa pravi: “Slovenska podjetja z nakupi obstoječih podjetij, prek kapitalskega povezovanja in naložb v nova podjetja na območju držav zahodnega Balkana krepijo svoj položaj na trgih v regiji, kar jim omogoča uspešnejše kandidiranje na javnih razpisih in sodelovanje tudi pri večjih investicijskih projektih v regiji. Postavlja se vprašanje, ali izraz ‘jugoobmočje’ oziroma ‘jugosfera’ primerno označuje procese gospodarskega povezovanja in intenzivnega poslovnega sodelovanja podjetnikov na območju držav nekdanje države. Zagotovo ne moremo mimo že predstavljenih dejstev o razsežnostih gospodarskega sodelovanja. Ekonomska in regionalna integracija je v kontekstu Zahodnega Balkana nedvomno posebno pomembna kategorija. Predstavlja namreč osrednji mehanizem za doseganje hitre gospodarske rasti.”

Kad se kot lastnica podjetij po besedah Mojce Trkman zaveda priložnosti, ki jih ponujajo gospodarske povezave na območju nekdanje SFRJ. Z razvojimi strategijami posameznih podjetij se njeni predstavniki seznanjajo na skupščinah. “Kapitalska družba kot lastnica podjetij vodenje poslov prepušča poslovodnim organom, v pristojnosti katerih je tudi oblikovanje razvojnih strategij. Spremljamo pa razvoj dogodkov na kapitalskih trgih in smo naklonjeni razvoju,” pojasnjuje Trkmanova.

“The trick over the next few years will be to consolidate what people have in common, keep their governments focused on that, and try to bring the region’s politics and business more closely aligned both throughout the Yugosphere and, ideally, with the rest of Europe, too. The European Union was founded to cement peace on the continent and in the Yugosphere that job is not yet finished,” pa svoj članek zaključuje Economist.