Kot “eno temeljnih vsebin človeške dejavnosti, eno temeljnih vsebin človeške kulture, eno temeljnih vsebin človeškega preživetja”, je kmetijstvo opredelil predsednik države Danilo Türk ob odprtju letošnjega sejma v Gornji Radgoni. Da Slovenija preveč hrane uvozi, da stroka močno popušča, svetovalna služba ne deluje, kot bi morala, da slaba vodstva in lastniki živilsko industrijo spreminjajo v Titanik, je isti dan v pogovoru za Dnevnik povedal dr. Janez Hribar, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in njen nekdanji dolgoletni dekan.
Kmetje, ki so se na začetku poletja pritoževali zaradi sramotne cene pšenice, bodo kmalu verjetno izvedeli, da tudi za koruzo ne bodo dobili niti približno toliko, kot bi si želeli, ker je ukrajinska in madžarska veliko kakovostnejša in seveda tudi cenejša. Prihodnje leto kljub temu na slovenskih poljih ne bo nič manj pšenice in koruze kot letos. Da bi se vsaj delno preusmerili recimo na pridelavo zelenjave ali biološko pridelavo, večini očitno ne pride na misel, zlasti, ker to zahteva ročno delo na vročem soncu, pri pšenici in koruzi pa jim tako rekoč ni treba stopiti s traktorja.
Ob tem je zanimivo, da se ročnega dela doma otepajo, je za nekatere celo sramotno, v sosednji Avstriji pa si številni Slovenci, zlasti iz Pomurja, z njim brez kakršnih koli zadržkov že nekaj let služijo kruh. Kmetijski svetovalci pa tudi tistim kmetom, ki zdaj še prejemajo nadomestilo, ker ne morejo več pridelovati sladkorne pese za tovarno v Ormožu, ker so jo zaprli, očitno niso dovolj jasno povedali, da ta denar ni podpiranje nedela in kupovanje vedno večjih traktorjev, ampak prehodu na drugo (kmetijsko) dejavnost.
Tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji še vedno trend industrijsko kmetijstvo, imamo v trgovinah sadje in zelenjavo iz Španije, z Nizozemske, Italije, le redko iz Slovenije. Veliki trgovci, zlasti tisti, ki je proglašen nacionalni interes, očitno raje blago naročijo pri tujih dobaviteljih, kjer vse dobijo na enem mestu in se jim ni treba pogovarjati s številnimi majhnimi pridelovalci. Kupci se ves čas pritožujejo, da je to špansko, italijansko, nizozemsko …, kitajsko blago staro, brez pravega okusa in slabe kakovosti, a ga vendarle kupujejo. Nekateri iz udobja, drugi neznanja, tretji, ker nimajo izbire.
Da bi se vsaj delno preusmerili recimo na pridelavo zelenjave ali biološko pridelavo, večini očitno ne pride na misel, zlasti, ker to zahteva ročno delo na vročem soncu, pri pšenici in koruzi pa jim tako rekoč ni treba stopiti s traktorja.
Napisano predstavlja popolno nepoznavanje dela in trga v kmetijstvu in je žaljivo za vse kmete.
Svetuješ kmetom naj stopijo iz traktorjev …
Kaj pa če bi ti stopil iz svoje klimatizirane pisarnice in se malo sprehodil po pristnem blatu, pogledal kakšno pristno štalo s ta pravim kupom gnoja za ogalom in se resnično pogovoril s kakšnim pravim kmetom, kako živi, koliko dela, koliko zasluži, kdaj je bil nazadnje na morju (ali če sploh) … pa bi potem mogoče poskušal kaj napisati!
Ali pa rajši ne??!!
darja mogoče spekulira, ko se čudi, zakaj kmetje ne želijo pridelovati zelenjave. Sadje in zelenjava imata namreč po hektarju mnogo višji prihodek od pšenice, zato lahko konkurirajo tudi naši kmetje, ki imajo relativno malo zemlje.
No, kljub temu ostajajo zvesti pšenici. Glede na to, da se je na forumu oglasilo kar nekaj poznavalcev, bi jih prosil, da mi pojasnijo zakaj!
zakaj, v osnovi zato, ker to zna delati, tako ko Ti, delaš tisto kar najboljše znaš in delaš že dalj časa.
Odgovor na to je enostaven; če se delavec lahko prekvalificira naj se pa še kmet. Tukaj pa nastane velik problem, predvsem zaradi investicij v novo tehnologijo, novim znanjem in pa predvsem nezanesljivim trgom.
da bo odgovor bolj razumljiv,Ti postavim še jaz vprašanje: imamo številne tovarne katerih izdelki niso konkurenčni ali zastareli (Mura, LTH,Usnjarska, tekstilna industrija…), zakaj niso v teh tovarnah začeli kaj drugega delati in se prilagodili trgu.
Kmetija je enako zahtevna dejavnost.
Tako je to. Drugače pa je polno zapuščenih kmetij, ki rabijo sveže misli in mlado moč. Pa veliko uspeha če se boste lotili kmetovanja. Čez leta dela na kmetiji bo Tvoj cenjeni članek popolnoma drugačen.
@rajkoi
Če pišeš meni, potem je moj odgovor naslednji.
Jaz sploh ne delam tisto, kar najbolje znam. Niti približno. Delam to, kar mi omogoča slabo razvito tržišče dela v Sloveniji in samovolja v šefovskih strukturah. Če bi hotel delati tisto, kar najbolje znam, bi moral emigrirati.
S svojim delom pa ne delam izgube. In ne vem zakaj bi drugim moral tolerirati da delajo izgubo, pa naj bo to kmet ali šivilja. Vseeno. Večina nas smrtnikov ne dela tisto, kar jih veseli in tisto kar najbolje zna, a moramo s svojim delom pokrivati izgube drugih, ki očitno ne
želijo delati tisto kar jih ne veseli in tisto kar ne znajo najbolje.
Prestrukturiranje v kmetijstvu je zato nekoliko težje kot drugje, ker je potreben precejšen finančni vložek (pa to je tudi drugje, boste rekli), vendar v kmetijstvu ni nič garantirano.
Na končno plačilo vpliva več dejavnikov. Eden od njih je VREME.
Predstavljaj si, kako ti toča tolče po nekaj mesečnem trdem delu in zadnjim vloženim denarjem (če ne celo kreditom). In potem se vesoljna Slovenija (iz udobnih foteljev pred televizorjem, itak) zgraža, češ, teli kmetje tudi vedno rabijo pomoč. Nesposobneži.
V jabolko prileti samo ena točica, ena sama, pa ga trgovec ne bo kupil, ker potrošnik hoče lepo, krasno, takšno kot tisto iz sneguljčice. Prodati ga je treba za predelavo, marmelade, sokove, cena je premajhna, da bi pokril stroške.
Ja, obadi, sonce in toča. Nato pa še solata, ki je ne uspeš prodati na tržnici in si jo pelješ nazaj domov. Problemov je veliko, a vseeno je žalostno, da moramo toliko zelenjave uvoziti. Vsaj za osnovne šole bi sadje in ostala hrana morala biti lokalno pridelana.
Odličen konkreten predlog. Upam, da ga bo kakšen kompetenten prebral. Šole bi se lahko zalagale s zelenjavo in sadjem od lokalnih kmetov, pa mleko in meso…
Začeti je treba konkretno…
Slovenija nima samo najvišjih davkov na svetu, ampak smo se zavihteli tudi na sam vrh po številu traktorjev na milijon prebivalcev. Slovenija ima tako 56.781,7 traktorja na milijon prebivalcev, sledi pa ji Irska s 41.583,7 traktorja na milijon prebivalcev. Na tretjem mestu je s 40.317,7 traktorja na milijona prebivalca naša severna soseda Avstrija, sledita pa ji Estonija in Finska.
http://www.finance.si/256689/S.....traktorjev
Rock-mx – če se igraš s statistikami, se igraj do konca, da se ne boš “zavihtel” previsoko in padel prenizko.
Belabond, priznam, da ideja ni zrasla na mojem zeljniku in da jo ponekod že izvajajo. A bilo bi jo dobro posplošiti. Za začetek na vse ali vsaj večino osnovnih šol in na vsa ali vsaj večino vseh živil.
Cinična misel: Naj gredo naši kmetje si ogledat kmetovanje in pridelavo poljščin na Nizozemskem. Menim, da nikoli ne bi želeli svojo njivice zamenjati za nizozemsko polje.
Realna misel: Na slovenski kmetiji so ostali predvsem tisti, ki jim uk ni šel preveč od rok. T.i. “blagostanja” v nekmetijski sferi je odliv dobrega kmečkega kadra še potenciral.
Dandanes se bodo morda postavili zametki za spremembo slednjega negativnega kadrovskega trenda.
[...] niso optimalni za pridobivanje močnih, kvalitetnih in zdravih rdečih vin pač pa ravno za delovno intenzivno gojenje zelenjave. Sedaj jo baje 70% uvažamo, čeprav bi se lahko glede na naravne danosti komot oskrbovali sami. A [...]