Če Franci Križanič ne solira, se oskrbite s prozacom

Za to, da finančni minister Franci Križanič ne načrtuje uvedbe le enega, ampak dveh novih dohodninskih razredov (hkrati pa trati čas z dokazovanjem, da slovenske plače niso najbolj obremenjene na svetu) in kljub negodovanju ministrskih kolegov trdi, da je zamisel o povečani progresiji usklajena med vladnimi strankami, veliko racionalnih razlag ne more biti. Najbolj prikladna je kajpak, da Križanič ‘zgolj’ podaljšuje svoj seznam izvirnih izjav in potez, druga pa, da poskuša finančni minister s politično-populističnimi predlogi sprememb davčne (dohodninske) zakonodaje pred pričakovano vročo jesenjo sporočiti ‘obupanim in razžaljenim’, da bodo ‘trpeli’ tudi ‘bogati’.

Oboje je slabo, še slabše pa, da se možnosti ne izključujeta. Franci Križanič je od svojega uvodnega zaslišanja v državnozborskem odboru pač minister, ki ga je celo v okviru te vlade treba jemati z rezervo. Nikomur na njegovem mestu (še zlasti v teh časih) ne bi bilo lahko, a Križanič je dokazal naravnost neverjetno nadarjenost za to, da s svojimi nastopi dviga prah, nerazumevanje, posmeh, nasprotovanja, začudenje, jezo in negotovost. Kakor koli že so finančni ministri vedno in povsod priljubljeni strelovod javnosti in državljanov – to, da javnost z odobravanjem ni sprejela niti ene izjave, se je doslej menda posrečilo le Križaniču.

Če je predlog finančnega ministrstva v ekonomskem in še kakšnem pogledu nepremišljen, pa ni nujno brez ‘premisleka’ v svoji demagoškosti. Vzeti ‘bogatim’ in dati ‘revnim’ ni videti zamisel, ki bi v tem času lahko škodovala sicer močno omajani (po javnomnenjskih raziskavah) verodostojnosti vlade med ‘najširšimi množicami’. V tem pogledu bi lahko bilo Križaničevo soliranje le navidezno, v resnici pa izrecno ali molče usklajeno z zadahom ‘všečnosti’, po katerem slovi predsednik vlade Borut Pahor. Možnosti, da je ‘nekdo nekje drugje’, ne na finančnem ministrstvu, dobil imenitno zgrešeno zamisel, kako preprečiti, da bi se ‘ljudski bes’ zaradi stečajev, brezposelnosti, neučinkovitega pregona gospodarskega kriminala, nagrad menedžerjem in stečajnim upraviteljem … dokončno obrnil proti vladi, ne gre zanemariti.

In ko se zdi že kombinacija nespameti in populizma dovolj ’slaba’, obstaja še ’slabša’. Možni tretji ‘motiv’ dohodninske reforme je namreč stanje javnih financ. Drži, da je minister Križanič govoril o proračunsko nevtralni ‘operaciji’ (kar bo dodatno vzeto ‘bogatim’, bo dano ‘revnim’), toda njegov kolega z EiPF Jože Mencinger v današnjem Dnevniku precej zloslutno pravi, da ‘v takšnem položaju, kot smo, nam kaj drugega, kot prerazporeditev obdavčitev, ne preostane’. Je torej stanje javnih financ takšno, kakršnega predstavlja vlada ali (dinamično gledano) morebiti občutno slabše?

Ob preddopustniškem Križaničevem spodrsljaju (’davek na nestarševstvo’) je premier Pahor ministra javno opomnil, naj dvakrat premisli, preden enkrat zine in si zaželel finančnega ministra, ki bi okrepil zaupanje v svoje delo. Če bi bila Križaničeve spremembe dohodninske zakonodaje ‘nepremišljeno soliranje’, bi ga Pahor zdaj moral odstaviti. Državljani v tem primeru ne bi imeli nikakršnega razloga za olajšanje, bi pa v nasprotnem primeru imeli tehten razlog več za to, da se oskrbijo z jacksonovskimi količinami prozaca.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Če Franci Križanič ne solira, se oskrbite s prozacom”
  1. james je rekel/rekla:

    bolelo bo isto, samo “zadeti” se več ne bomo sekirali (tudi s sekirami).
    pa to je ponovno voda na mlin moji stali; člani komunisitčne partije.. na eni strani SD in na drugi SDS (v teh dveh patrijah so danes zbrni tisti z Evropa zdaj in oni drugi ortodoksni).. ja, a potem so branik pred neokomunizmom (beri demokracijo) teh dveh partij ne-člani komunistične partije iz ostalih strank, t.j, najbolj opljuvani in javno etiketirani, kot lažnivci, npr. s strani Fidel Castro javne RTV (denimo, gre popotnik od Trsta do Tirane s kanujem, v reklamnem spotu pa dneve in noči prikazujejo, kako se je ustavil na celem jadranu, ja kje pa le drugje, na Golem otoku vendarle) ali ministri, ki jih ob Križaničevem soliranju boli glava (lahovnik, Kresal)? na balkanu je vedno bil in bo hec – nobeden ne gleda dejanj, vsi pa verjamejo vse, kar se pove (preprosto po švedu C. Bild-u)

  2. [...] razumem da se minister Križanič s svojimi “križanizmi” kdaj pa kdaj zagovori – povprečna plača 1000€ neto, [...]

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, petek, 25. september 2009 

Milan M. Cvikl ostaja generalni sekretar vlade. Kar je dobra novica. Če bi vlada svojega genseka včeraj razrešila, bi gotovo marsikdo pomislil, da ga je zaradi tega, ker premier Borut Pahor papežu še ni mogel osebno izraziti želje po krepitvi razumevanja in prijateljstva med državama. Nerazveseljiva plat dobre novice, da Cvikl ostaja, je dejstvo, da Cvikl ostaja.
Potem, ko je Pahor izrazil dvom v sposobnost (da razumljivo utemelji) oziroma korektnost (da ne zavaja) generalnega sekretarja vlade, bi človek od dostojanstvenega uradnika [...]

vojko, torek, 15. december 2009 

Minister za zdravje Borut Miklavčič bi se raje poslovil, predsednik vlade Borut Pahor bi ga raje zadržal. Miklavčič bi šel, ker mu zdravniki svetujejo, naj izpreže, Pahor ga prepričuje, naj dokonča ‘enega najpomembnejših reformnih projektov’ te vlade. Miklavčič je eden od Pahorjevih ministrov, ki ga je mogoče jemati resno tudi, ko se pošali, Pahor pa je premier, ki ga Miklavčič jemlje resno, čeprav predsednik vlade po dolgem in po čez duhoviči. Čeprav ve že nekaj mesecev, da zdravstveni minister ne [...]

jože p. damijan, torek, 17. november 2009 

Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Jože P. Damijan, Sašo Polanec
Včasih se zdi, da nižje pa res več ne more pasti. Naš minister za finance namreč. Po mnenju širše in strokovne javnosti najslabši finančni minister v slovenski novejši zgodovini. Prejšnji četrtek pa smo bili priča dogodku, ki kaže, da so strokovni in etični standardi našega ministra za finance vendarle lahko še nižji od njegovega lastnega zadnjega negativnega rekorda. Minister Franci Križanič si je uradno vzel diskrecijsko pravico, da v roku [...]

vojko, torek, 13. april 2010 

LDS se je delala, da postavlja nemogoče zahteve, Borut Pahor pa se je naredil, da ni malenkosten in jim je te zahteve izpolnil. Ne moremo se več delati, da stvari tečejo, kot bi morale, je prejšnji teden večkrat poudarila prva liberalna demokratka Katarina Kresal; lažje se bo LDS očitno pretvarjati, da jim je premier ugodil. Pahor pa ne, da ni bil malenkosten – bil je preračunljiv kot vedno: če bi dal LDS povod za izstop iz koalicije, bi moral iskati [...]

vojko, torek, 25. avgust 2009 

Kar po besedah finančnega ministra Francija Križaniča namerava z dohodnino slovenska vlada, nemara ni tako neumno kot hrvaški ‘krizni davek’, s fiskalnega stališča nekoristno in z upravnega obremenilno pa je gotovo. Nov najvišji dohodninski razred pač sledi ‘duhu uravnilovke’ pri plačah menedžerjev v (pretežno) državnih podjetjih in ‘kazenskega davka’ na ‘ekscesne’ menedžerske nagrade ter zna kot takšen biti všečen razmeroma širokemu krogu volivcev, češ ‘bogati’ so jih dobili po prstih. Bogati z več kot 37 tisoč evri na leto?
Čigava je [...]