Ekološko kmetijstvo dobiva v Sloveniji vse večji pomen. Slovenija ima zaradi naravnih danosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetovanja, ki ima pozitivni vpliv na ohranjanje naravnih danosti in biotske raznovrstnosti, so za razgledi.net pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Vprašali smo jih, kakšno vlogo ima pri lokalni oskrbi biološka pridelava, kakšni so po strokovnih merilih v Sloveniji pogoji za tovrstno pridelavo, predvsem s katerimi ukrepi bi prav manjšim kmetom omogočili, da bi prešli na biološko pridelavo, kajti zdaj je njihov glavni problem, da na takšnih kmetijah ni dovolj ljudi za biološko pridelavo oziroma večinoma ne prinaša dovolj prihodka za preživljanje.
Ekološko kmetijstvo je del slovenske preskrbovalne verige, saj vključuje pridelavo in predelavo pa tudi distribucijo in maloprodajo. “Pogoji, ki jih je potrebno upoštevati za pridelavo, predelavo, distribucijo in maloprodajo, so določeni z evropskimi uredbami in nacionalnim pravilnikom. Sama narava ekološkega kmetovanja vodi k ustvarjanju novih delovnih mest in povečanju števila prebivalcev na podeželju. Ekološke kmetije na podeželju so tesno povezane z različnimi projekti na podeželju, hkrati pa imajo tudi idealne pogoje za razvoj ekološkega turizma,” razlagajo na ministrstvu.
Ekološko kmetovanje pomembno prispeva k razvoju lokalne oskrbe, ekološki proizvodi so pridelani in predelani brez uporabe kemično sintetiziranih sestavin, sredstev za podaljšanje svežine in konzervansov, zaradi tega jih je potrebno kupovati oziroma prodajati sveže, kar predstavlja dobro priložnost za razvoj lokalne oskrbe, to predvsem velja za svežo zelenjavo in sadje.
Ekološki kmetje uporabljajo različne tržne poti oziroma načine za prodajo ekoloških proizvodov. Zelo pomembna je prodaja na kmetijah, na lokalnih ekoloških tržnicah inr dostava ekološke hrane na osnovi naročil prek spleta, pravijo na ministrstvu. “Ekološki kmet je pogosto vključen v več faz verige oskrbe, hkrati je tako pridelovalec hrane oziroma proizvodov, kot tudi predelovalec in prodajalec na tržnici. Potrošniki imajo tako možnost, da iz prve roke izvedo vse o proizvodu, ki ga kupijo, ekološki kmet jim lahko natančno razloži kako je bil proizvod pridelan oziroma predelan. Tako se poveča tudi osveščenost potrošnika,” še pravijo.
V skladu s premembami zakona o javnem naročanju v letu 2008 lahko javne ustanove (vrtci, šole, bolnišnice), pri nakupu dajejo prednost lokalno pridelanim in predelanim ekološkim proizvodom. Ekološki kmetje, ki so vključeni v podukrep ekološkega kmetovanja v okviru programa razvoja podeželja in izpolnjujejo vse predpisane pogoje, so upravičeni do ustreznih plačil, ki so v primerjavi z drugimi plačili najvišja na hektar. Ravnokar so odprti javni razpisi, ki so namenjeni večji promociji, razvoju, povezovanju in organiziranju tržnih pridelovalcev na področju ekološkega kmetovanja. Na ta način skuša ministrstvo za kmetijstvo spodbuditi čim več kmetov, naj se vključijo oziroma preusmerijo v ekološko kmetovanje.
...
Ekologije ja biološka veda o odnosih živih bitij z njihovim okoljem. Pridevnik ekološki je zato neverjetno birokratsko skropucalo, ki izraža ignorantstvo in diletantizem modernega prenaseljenega časa in prostora na planetu in posledično ne govori o ničemer, razen o absurdu – ne obstaja nič, kar bi lahko bilo ekološko kmetijstvo ali, bog se nas usmili, ekološki turizem (ta z naskokom največji uničevalec prvotnega prostora in ekosistemov na planetu). kakorkoli nedefiniran je termin sonaraven primernejši.
Drugače pa je v zapisu polno manter, prežvečenih, tisolčrat slišanih in v ničemer konkretno podrtih, vsaj ne v smislu kako kmetu omogočiti prehod na drugačen način kmetovanja,.. polno ponovno zgubljenih ljudskih potencialov v pisarnah, ki delajo “producirano” delo (nepotrebno in zgolljh, da nekaj počno in se sociološko vključijo v maso) in niamjo nobenih možnosti, da najdejo svoj košček na planetu – ker ga ni več. Lokalna pridelana hrana da, po najboljšem znanju zdrava, dostopna, s čimmanj posegi v naravno kolje živali,.. ja, v pisarni in za tipkovnico pa v raznih virtualnih megaprostorih.. tam je vse mogoče. realnost pa za planet in živoljenje katastrofalni baby boom v prv vseh kotičkih sveta z hkratnim apokaliptično napovedjo, da bomo zdaj, zdaj izumrli in, da se zato moramo , na ljubo vrednosti, ki mora rasti, torej v imenu svobodnega tga, še hitrehe in hitreje in hitreje razplojevati. Tukaj se namreč prične in konča vsaka debata o okolju. Druga tema ne obstaja – so le piškave podtem, pomembne, vendar…le podteme.
Moram priznati, da mi grem kadar slišim besedo ekološko kmetijstvo in ekološki turizem, kar malo na smeh. Ne vem, če se tisti, ki “opletajo” s temi izrazi, zavedajo, kakšne neumnosti govorijo.
Kmetijstvo z manj kemije? Ja. Lahko se začnemo temu približevati in poskušati delati na tem.
Pridelovanje hrane brez kemije? No way.
Seveda pa je to krasna tržna niša za maloštevilne pridelovalce in maloštevilne poznavalce. Tako, malo za pokušino. Krajev, bogu za hrbtom, je ostalo zelo malo.
Potrošnikov, ki imajo denar in čas in voljo, pa je tudi bolj malo.
Iz Ljubljane (recimo) bi se moral peljati najmanj uro, da bi prišel do takšnega “ekološkega” območja in potem kupiti za pošteno ceno “ekološko” pridelano zelenjavo, ki bi držala par dni, ker je “ekološka” in ni prilagojena shranjevanu v suhih urbanih stanovanjih (starih dobrih “špajz” ni več), niti umetno hlajenemu hladilniku. Potem pa spet.
Se pravi dvakrat na teden, se peljem dve uri, to je cca 10 ali 20 litrov bencina, da nabavim solato, špinačo in paradižnik za trikrat višjo ceno kot v Mercatorju pod blokom …
Roko na srce ?? !! Ne bo šlo.
In zdaj boš rekel, bralec:
“Halo? Kaj pa vera v lepši jutri. Saj ne more biti vse tako črno.”
Saj ni. Oziroma, saj ne rabi biti. Samo pravljic pa si tudi ne moremo prodajati. Bodimo realni. Na svetu nas je nekaj miljard. “Ekološko” se ne moremo nahraniti.
Stvari je treba reševati regijsko. Pridelovanje hrane, po mojem mnenju, ni dobro, da je globalno. Ko je enkrat globalno, potem to ne more biti dobro za okolje. Kakšna glomazna polja, kaj polja, plantaže, stotine hektarjev kokosovih palm, recimo, raste tam na drugo strani planeta, samo za to , da zadosti svetovnim potrebam po kokosovih izdelkih. zato ker se
jaz tukaj v Sloveniji hočem umiti z kokosovim šamponom, ker sem prebrala na Vizita.si, da je to najbolj zdrav šampon za moje lase…. Daaaaaa?
Mediji imajo tukaj pomembno vlogo. Propaganda bi morala iti v smer: tisto, kar raste okoli mene, je najbolj zdravo zame, ne pa avokado je nobel, ker je eksotičen; jabolko je brezveze, to imamo povsod. Saj je res, da mora človek biti obveščen in da ima pravico (poln kufer imam te besede. Preveč je je.) do vsega, kar si lahko kupi in kar svet ponuja..pa vendar.
A je etično vse to???
Vida, priznam, da te ne razumem. Svojčas sem živel na kmetiji, kjer smo hrano ekološko pridelovali. Ni boljšega zajtrka, kot takoj zjutraj, ko se zbudiš, pod češnjo, kjer smo imeli jagode. Popolnoma sveže.
Seveda je razumljivo, da v Ljubljani ne moreš imeti ekoloških jagod na balkonu, a ne razumem, zakaj jih bi mogla še sveže nabavljati v najbližji eko trgovini. Malo prej nam je pred mojim blokom zvonil kmet, ki je osebno pripeljal svež krompir v Maribor. Zakaj se ti zdi nemogoče, da bi eko kmetje imeli stojnice v Ljubljani, do katerih ti ne bi bilo daleč?
Ne živim v Ljubljani in (hvalabogu) ne živim v bloku.
Živim v hiši, obkrožena s prečudovito naravo, nisem daleč od mesta, imam svoj vrt. Uši na fižolu sem poškropila s koprivinim pripravkom (in je delovalo), kemije ne uporabljam. Pa vendar. Je domače, je dobro – nisem pa prepričana, da je 100% zdravo. Zrak, dež ….
Igor , tudi sama sem odrasla na kmetih. Starši še dandanašnji živijo in kmetujejo tam. Čeprav se nimata za “ekološko” kmetijo, je vseeno večina stvari resnično zdrava, ker je tam klima drugačna in več deset kilometrov naokrog ni večjega mesta. Kemija se uporablja na njivah, ker drugače ne gre. Desetih ali dvajsetih hektarjev njiv ne moreš obdelovati ročno. Je pa res, da si lahko obziren in racionalen z uporabo kemije (al pa ne !!!).
Lepo se je zjutraj zbuditi ob ptičjem petju, stopiti ven bos na prijetno hladno travo, utrgati in pojesti malino na vrtu in se sprehoditi do sadovnjaka …
Kmet ti pripelje pod blok ekološki krompirček in svežo papriko. Ja tudi to gre.
Samo to so izjeme (žal). Lepe izjeme, dobre, pa vendar.
Več kot šest milijard ljudi ??!!! Kako?