V Sloveniji (še) ni analize o tem, koliko delovnih mest bi v prihodnje lahko odprli na račun ukrepov proti podnebnim spremembam, pravijo na ministrstvu za delo. Za razgledi.net so pojasnili, da jo bo treba čim prej narediti in predvsem jasno opredeliti priložnosti in tveganja blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam na okoljskem področju, a tudi na ekonomskem in socialnem. Blaženje podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in prilagajanje nanje po njihovih besedah terja izrazite strukturne spremembe v gospodarstvu in družbi nasploh. Obseg in raven ambicij ter časovni okvir izvajanja politik blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam bodo brez dvoma močno vplivali na prihodnjo konkurenčnost gospodarstva Slovenije in družbe nasploh.

Na ministrstvu so pojasnili, kaj po definiciji mednarodne organizacije za delo sploh so zelena delovna mesta.  To so delovna mesta v sektorju, kjer se uporablja obnovljiva tehnologija ali proizvodni proces ali celo “zelene” tehnike poslovanja na delovnem mestu (reciklirani papir, varčne žarnice, itd.). Zelena delovna mesta se lahko pojavijo tako pri visokokvalificiranih profilih (inženiring) kot pri nižje kvalificiranih profilih.

Evropska komisija je objavila rezultate študije, da bo v EU samo povečanje deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 na 20 odstotkov omogočilo odprtje 2,8 milijona novih delovnih mest.

Ne glede na to, da analize o vplivu zelenih delovnih mest na zaposlovanje v Sloveniji še ni, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predvidevajo, da bo največ povpraševanja po strokovnjakih v tehničnih poklicih, in sicer v zdravstvu, biomedicini, biologiji in v okoljevarstveni tehnologiji. Po vsej verjetnosti pa bo upadlo povpraševanje po delovni sili v delovno intenzivnem sektorju in v sektorju obrti. Povečevalo se bo predvidoma povpraševanje po “enostavnejših” (zelenih) poklicih v poslovnih in tehničnih storitvah.

“Ugotavljamo pa, da je trenutno poznavanje glede možnosti zaposlovanja v povezavi z zelenimi delovnimi mesti še vedno podcenjeno oziroma neraziskano ter ne dovolj izkoriščeno. Predvideva se, da bo razvoj novih tehnologij ter trgov pospešil zaposlovanje v omenjenih sektorjih (primer predstavlja Nemčija na področju energetike), vsekakor pa se za določena področja predvideva, da se bo obseg zaposlovanja znižal ali stagniral (npr. težka industrija – jeklo, aluminij, cement, itd.). Nova delovna mesta se bodo kreirala v sektorjih ter aktivnostih, ki zmanjšujejo negativne učinke na okolje (okoljevarstvene storitve, javni transport, recikliranje, gradbeni sektor, itd.),” so pojasnili na ministrstvu za delo.

Prehod na zelena delovna mesta bo po oceni ministrstva v prihodnje prinesel ustvarjanje novih delovnih mest, nadomeščanje, preoblikovanje in nadgradnjo obstoječih delovnih mest. “Pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami igra ključno vlogo država. Medresorska skupina za podnebne spremembe je ustanovila strokovno skupino za politiko in zakonodajo podnebnih sprememb, ki bo pripravljala ocene, predloge in strokovne podlage za politiko (program za blaženje in prilagajanje za podnebne spremembe) in zakonodajo (spremembe in dopolnitve relevantne zakonodaje na poti v nizkoogljično družbo ter za pripravo nove zakonodaje kot je zakon o podnebnih spremembah),” pravijo na ministrstvu. Rokov, kdaj bo to izvedeno, niso navedli.

Strokovna skupina je sestavljena iz 11 predstavnikov vlade in 4 zunanjih predstavnikov. Sodelovanje pristojnih ministrstev in zunanjih institucij je z ustanovitvijo omenjene skupine, zagotovljeno, trdijo na ministrstvu za delo. “Na koncu je potrebno poudariti, da je ključno pri okoljski problematiki zavedanje o nastali situaciji in zavedanje za delovanje v prihodnje. Nujno je potrebno povečati zavedanje o tem, da podnebne spremembe zadevajo vse posameznike in prav tako vse sektorje. Pomembno je, da gre za akcije in ukrepe na globalni ravni in ne za izolirano delovanje posameznih držav, kar bi bilo neučinkovito. Največji izziv v prihodnje bo prestrukturiranje gospodarstva oziroma dejavnosti, ki se bodo usmerile v nizkoogljične dejavnosti in poiskati tržne niše, ki bodo zaposlovale kvalificirano kot tudi nižjo kvalificirano delovno silo,” so še prepričani na ministrstvu za delo.

V Sloveniji namesto o možnih prihrankih in rezervah na račun učinkovitejše rabe energije še vedno zgolj poslušamo o gradnji novih elektrarn, tudi s pojasnili, da je tehnologija za zajemnaje in skladiščenje ogljika (CCS) dolgoročna rešitev za čisto pridobivanje električne energije iz premoga. Evropska komisija namerava sofinancirati 12 pilotnih projektov CCS, toda lokalne skupnosti v Nemčiji, kjer naj bi naredili pozemna skladišča za ogljik iz termoelektrarn, so se že začele upirati. Opozarjajo, da ni mogoče zagotoviti 100-odstotnega tesnjenja, zato utegne skladiščen ogljik čez nekaj časa začeti uhajati, prav tako ni narejenih študij in analiz o vplivih na okolje in okolico, predvsem pa ljudje na območja, kjer bodo pod zemljo velika skladišča ogljika, ne bodo več pripravljeni priti na počitnice, če ne drugega, se bodo bali možnosti eksplozije. Nemci pravijo, da je treba narediti vse za zmanjšanje porabe energije, povečanje energetske učinkovitosti in izkoriščenje obnovljivih virov energije ne pa na vrat na nos in brez temeljitih raziskav graditi CCS. Izgovor, da so obnovljivi viri energije dragi v primerjavi s CCS ne vzdrži, saj za CCS študije kažejo, da bo zelo draga rešitev.

Na vprašanje kaj narediti, da bodo podjetja vlagala v razvoj, v razvojne oddelke, katere so po oceni gospodarske zbornice v Sloveniji perspektivne panoge, ki lahko ponudijo delovna mesta kvalificiranim ljudem z znanjem, Bojana Sever, vodja za mednarodno sodelovanje in projekte na Centru za poslovno usposabljanje, odgovarja, da se v razvitem svetu se že dolgo zavedajo, da vlaganje v razvoj, tako tehnološki kot kadrovski, ni strošek, pač pa nujno potrebna investicija. Tako  tudi pridobljena izobrazba ni več dovolj in delodajalec ne sme dovoliti, da njegovi zaposleni ”zaspijo” potem, ko pridobijo določeno izobrazbo. Zahtevati mora nenehno spremljanje in uvajanje novih razvojnih dosežkov, če hoče še naprej uspešno konkurirati na globalnem trgu. In uspešna slovenska podjetja so dosegla premik ravno v tem segmentu razmišljanja, zato redno vlagajo v strokovni razvoj kadrov. Ugotavljamo, da so poleg strokovnega znanja in spretnosti vedno bolj potrebne tudi tako imenovane splošne kompetence, ki so vedno bolj potrebne za uspešno delovanje v poslovnem svetu, tudi za strokoven kader.

“Žal v času gospodarske krize prepogosto pozabljamo, tudi v storitvah dejavnostih kot perspektivni dejavnosti, da so kadri ključni za doseganje zastavljenih poslovnih rezultatov in tega se zaveda tudi država, ki z namenskimi sredstvi iz evropskega socialnega sklada financira določene ukrepe za zviševanje vključevanja zaposlenih v različne oblike izobraževanj in usposabljanj,” pravi Severjeva.

Ko govori o novih delovnih mestih John Vassallo iz Microsofta izpostavlja možnosti za povezave med informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in zelenimi delovnimi mesti. Študija, ki so jo za Veliko Britanijo naredili London School of Economics (LSE) in Information Technology and Innovation Foundation (ITIF), je pokazala, da bodo investicije v digitalno infrastrukturo v vrednosti 15 milijard funtov na področju britanske informacijsko-komunikacijske tehnologije pomagale odpreti 700 tisoč novih delovnih mest v prihodnjih petih letih. Polovico teh delovnih mest bodo ustvarili v majhnih in srednjih podjetjih.

V finskem Lahtiju je po tem sistemu približno 200 majhnih in srednjih podjetij že odprlo več sto novih zelenih delovnih mest, razlaga John Vassallo. Finci so se odločili v Lahtiju postaviti finski center za razvoj zelenih tehnologij, lokalne oblasti pa so si zadale cilj, da bo Lahti območje z največjo ponudbo zelenih delovnih mest na Finskem.

Na vprašanje, ali “nam zelena revolucija lahko pomaga priti iz recesije”, ki je bilo ena od tem razprav na nedavnem zelenem tednu v Bruslju, Vassallo odgovarja, da informacijsko-komunikacijska tehnologija prinaša rešitve skupaj z raziskavami v nove tehnologije. Te nove tehnologije so namenjene predvsem zmanjšanju rabe in povečanju učinkovitosti pri rabi energije. Tovrstne rešitve omogočajo, da uporabnik (kot lastnik stanovanja, voznik avtomobila) sam skrbi, da porabi čim manj energije in jo porablja čim bolj učinkovito. Na voljo ima posebno napravo, recimo v avtomobilu, kjer zbira podatke o načinu vožnje. To napravo potem doma priključi računalnik in dobi informacije, kaj lahko v svoji vožnji spremeni, da zmanjša porabo goriva. To napravo so že razvili v sodelovanju z enim od evropskih proizvajalcev avtomobilov.

Ob tem predstavnik Microsofta opozarja, da bo za uporabo novih zelenih tehnologij potrebno tudi ustrezno usposobiti zaposlene. Precejšnje prihranke pri porabi energije omogoča že sedanja tehnologija. V pisarnah, pa tudi doma, večinoma noč in dan 365 dni na leto delujejo računalniki, posebni program, ki je brezplačen, recimo v času, ko niso v uporabi, te računalnike preklopi “na spanje”, zato porabijo deset krat manj energije. Pomemben instrument za zmanjšanje porabe energije in povečanje energetske učinkovitosti so zelena javna naročila, prek katerih država lahko spodbuja investicije v zelene tehnologije in v odpiranje zelenih delovnih mest. Te investicije sicer stanejo, a prihranke in zmanjšanje stroškov prinašajo na dolgi rok.