Tako imenovana tajkunska posojila pa so nerešljiva uganka. Če pogledamo številke Banke Slovenije o posojilih, danih nedenarnim finančnim institucijam, kar bi se po slovensko reklo finančnim holdingom, je teh za okoli 2,8 milijarde evrov. Ali bomo vse to ustavili? Smiselno se je vprašati, kateri posli so bili škodljivi. Ko začnete razčlenjevati posle v praksi, obstaja nevarnost, da ne boste vedeli, kje se ustaviti.
/…/
Pri nas je nastala težava zaradi mnenj, da je nekdo s tujimi viri in zastavo premoženja podjetja, ki ga je prevzemal, prišel do lastniških upravičenj. Sam etično in moralno s tem nimam težav – menim, da bi bilo bolje, če se ne bi delalo tako, ampak ko stopimo na pravni teren, postane zadeva kompleksna in jo je treba v zakonu primerno rešiti, če ne želimo iz slabega položaja priti v še slabšega. Bolj za šalo kot zares sem že rekel, naj se kar navedejo podjetja, ki so stigmatizirana kot taka, potem ne bo dvoumno … Ne strinjam pa se s tem, kar se je zgodilo v NLB , da so nekomu podaljšali posojilo za 45 dni, ker tukaj ni bilo ekonomskega argumenta – ali posojilo normalno podaljšaš, če meniš, da je posel ekonomsko upravičen, sicer pa se podrobnosti lahko vidijo le iz konkretnih pogodb.
/…/
Ne morete biti hkrati beli in črni. Če želite rešiti vprašanje nepodaljševanja posojila, morate dovoliti stranema, da končata posel. Prva ga konča tako, da ga poplača, če dobi finančne vire. Za banko je po mojem mnenju glavno merilo, da je dolžnik ob dnevu zapadlosti sposoben vrniti glavnico in obresti. Če ni, potem je to “default”. Banka se mora odločiti, ali še vedno zaupa stranki in ji podaljša posojilo ali pa bo unovčila zavarovanja.
/…/
Če smo rekli Infond, recimo Istrabenz, če smo rekli Istrabenz, recimo Merfin … Lahko bi se spomnil še koga, ki je v Sloveniji izpeljal ta postopek. Določimo presečno množico teh podjetij, sicer bomo čutili velike negativne posledice v širšem gospodarskem okolju.
/…/
Točno, v teh 2,8 milijarde evrih je množica podjetij, kjer nihče ni opazil, kako so te procese izpeljala in da so za to potrebovala posojila.Torej vsi ti bi se morali umakniti z vodstvenih položajev.Zakaj denimo Nove ljubljanske banke ne bi mogel voditi Anglež, ki je izjemen strokovnjak za bančni menedžment?
/…/
Zame je /to realno/, za večino ne. Saj vidite, kako izbiramo uprave. Zakaj ne bi mogel Hita voditi sposoben Američan? Zakaj so UBS in druge institucije v Švici vodili tujci? Nekateri sicer slabo, na primer Swissair, drugi pa dobro.
Mitja Gaspari, minister za evropske zadeve in razvoj, v Financah
...
