Banke so imeli v prvih petih mesecih precej dobička iz finančnih sredstev zaradi pozitivnih gibanj na borzi. Če bi borze letos ne poslovale pozitivno in bi tega dodatnega dobička ne bilo, bi bil bančni dobiček manjši še za okoli 35 milijonov evrov in bi v prvih petih mesecih znašal le okoli 60 milijonov evrov – v primerjavi s približno 225 milijoni evrov v prvih petih mesecih lani. To bi pomenilo padec za približno 75 odstotkov. Vse to se pozna na bilancah bank in naše banke niso nobena izjema, ker so tudi banke v tujini bistveno zmanjšale dobičke, nekatere pa so imele izgube. Naše banke na srečo izgub še nimajo. Banke so do konca maja oblikovale za približno 110 milijonov evrov rezervacij. To je za več kot triinpolkrat več kot leto poprej. Deloma je to posledica politike samih bank, deloma pa posledica našega vztrajanja, naj se portfelj bank realistično vrednoti. Bolj natančno gledamo posojila za odkupe in prevzeme in banke morajo zanje oblikovati rezervacije v večjem odstotku kot prej.
/…/
Obseg kreditov nebančnemu sektorju (gospodarstvo, prebivalstvo in razne ustanove) se je v prvih šestih mesecih povečal le za 1,3 odstotka. V enakem obdobju lani so se ti krediti povečali za 8,4 odstotka. Trenutno znašajo ta posojila 33,8 milijarde evrov. Znižuje se medletna rast kreditov; za podjetja je bila po petih mesecih še 10-odstotna, za prebivalstvo pa približno 8-odstotna. Gledano po mesecih ugotavljamo, da se je marca, aprila in maja letos rast kreditov absolutno zmanjševala. Marca so se krediti gospodarstvu zmanjšali za 36 milijonov evrov, aprila za približno tri milijone in maja za 11 milijonov evrov. Temu vi lahko rečete kreditni krč – za nas pa je to upočasnitev kreditne aktivnosti, ki pa je bila po mojem mnenju v letih 2007 in 2008 bistveno previsoka, saj je na letni ravni dosegala tudi do 35 ali 40 odstotkov. V ECB je bila prva avkcija neomejenega zagotavljanja likvidnosti za enoletno obdobje po fiksno obrestni meri. Po informacijah, ki jih imam iz medijev, naj bi bilo povprašavanje izredno veliko, govori se tudi o 350 milijardah evrov. Tu imajo banke odprto okno, ki bo trajalo do konca leta 2010. Letos bosta še dve avkciji, konec septembra in sredi decembra, za eno leto. Banke, ki se bodo javile na te avkcije, imajo zagotovljeno enoletno financiranje. To bi moralo v normalnih razmerah zadostovati za kratkoročne kredite za obratna sredstva. Torej, kreditni krč, če ga tako imenujemo, bo zagotovo popustil.
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, v Delu FT
