Borut Pahor o celoviti sliki vzdržnosti in novem ravnovesju

Vlada bo prestrukturirala javnofinančne izdatke, razbremenila davčno pri nas precej obremenjeno gospodarstvo. Seveda bodo tu potrebne prilagoditve tudi na strani virov, kar je mogoče na nekaj načinov, z obdavčitvijo določenega premoženja, boljšo izterjavo davkov … Načrtujemo reformo javnega sektorja, da bo voden na podlagi menedžerskih načel. Pomembno bo tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in povečanje konkurenčnosti, gospodarstvo se bo moralo pripraviti na okoljske izzive, spodbujali bomo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti … Želimo si prilagajanje trga dela, reformo sistema socialne varnosti. Potem je tu posodobitev pokojninskega sistema, pri čemer bomo iskali odgovore na vprašanja odvisnosti višine pokojnine od višine plačanih prispevkov, malusov in bonusov za predčasno oziroma poznejšo upokojitev, znižanja prispevnih stopenj za zaposlene in delodajalce in seveda vprašanja nadomestila izpada prispevkov, morda z davkom na luksuz, davkom na nepremičnine, na obremenjevanje okolja …
Skratka, imamo celovito sliko tega, kar želimo, s socialnimi partnerji pa želimo odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je vzdržno.
/…/
Dialog bomo poskušali voditi toliko časa, da bomo prišli do še sprejemljivih kompromisov. Kratkoročno bi si lahko zagotovili mirnejšo politično jesen, dolgoročno pa bi že v prihodnjem letu, da o prihodnosti ne govorim, tvegali, da bi padel eden najpomembnejših kazalcev, konkurenčnost slovenskega gospodarstva, s tem pa bi bila ogrožena tudi solidarnost v družbi. Poiskati moramo novo ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. In če decembra lani pri vseh glavnih igralcih v socialnem dialogu še ni bilo jasno, da je to neizogibno, je zdaj popolnoma drugače.
/…/
Upam, da sodimo med tiste države, ki bodo krizo preživele brez nemirov in protestov. Če pa ti bodo, jih bo treba razumeti kot sestavni del demokratičnega izražanja stališč. Morda bo zaupanje v vlado padlo, morda celo do točke, ko bo vprašljivo tudi zaupanje državnega zbora. Toda moja ambicija je, da Slovenija pride iz krize močnejša, in zato so tveganja, tudi politična, neizogibna.

Borut Pahor, predsednik vlade, v Delovi Sobotni prilogi

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sobota, 5. december 2009 

Na koncu se moram zahvaliti ljudem, ki so me podcenjevali. To je bila vedno moja primerjalna prednost.
/…/
Mogoče jutri ne bom več predsednik vlade, ampak danes sem, in je odveč, da se kdorkoli sprašuje, zakaj nisem Janez Drnovšek, Janez Janša ali kdo tretji. Sem Borut Pahor. Tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne razburjam, če me kdo podcenjuje, nasprotno. Ne ženem si k srcu kritik, čeprav jim vedno pozorno prisluhnem in jih upoštevam, če so upravičene. Imam svojo linijo in [...]

vojko, nedelja, 8. november 2009 

Zdravniki smo temeljni nosilci zdravstvene dejavnosti; brez nas zdravstvenega sistema ni. In če v novem zakonu ne najdemo osnove za nemoteno izvajanje zdravniške dejavnosti, potem sistem ne bo deloval. In to je nevarno. Omajana bodo načela varnosti, odgovornosti ter nadzora in kontrole. Če ministrstvo želi imeti vse to pod svojim nadzorom, bi potrebovalo ogromen aparat, ki ga nima, potrebovalo bi tudi znanje, ki ga nima, in organizacijsko strukturo, ki je že danes dokazano neučinkovita. Upravni nadzori, ki bi jih [...]

vojko, nedelja, 9. avgust 2009 

Razmišljamo tudi, da bi namesto klasičnega kreditnega financiranja prihodnje leto izdali nove obveznice z daljšo ročnostjo, kot jo imajo sedanje. Skratka, da se lahko zaradi servisiranja zdajšnjih obveznosti in težav, ki so pogojene s to krizo, življenjska doba Soda podaljša, torej tudi po letu 2016. Vendar pa bodo odškodninske obveznice poplačane do leta 2016 in vse zakonske obveznosti Soda bomo pokrili v predvidenih rokih. Sod ima dovolj kakovostnega premoženja, s katerim jamči za poplačilo vseh svojih obveznosti.
/…/
Lahko da se bo [...]

vojko, četrtek, 9. julij 2009 

Nova Mura bi bilo podjetje, ki bi se ukvarjalo s proizvodnjo oblačil lastnih blagovnih znamk in razvijalo druge perspektivne proizvodne programe. Zamisel ni slaba, prej dobra, vprašanje pa je, kdo jo bo pripravljen v celoti uresničiti. Jasno je, da to lahko stori le tisti, ki bo natančno vedel, kaj hoče, in ki ima seveda tudi denar. Jasno, da bodo z rojstvom nove in s stečajem stare Mure s površja izginili njeni sedanji lastniki. Zaradi pregretega razmerja z NFD je [...]

vojko, torek, 20. oktober 2009 

Že zdaj delodajalci plačujejo manj v skupno blagajno kot delavci. Delavci od leta 1996 plačujejo 15,5 odstotka bruto plače v pokojninsko blagajno. Do takrat so tudi delodajalci plačevali toliko. Potem pa je država podjetja obremenila z davkom na plačilno listo, znižala njihove prispevke za pokojnino na 8,85 odstotka bruto plače od posameznika. Davka na plačilno listo ni več, prispevki pa so še vedno nižji.
/…/
Mi ločimo problematiko davkov od problematike prispevkov. Zniževanje prispevkov ni realno. Treba jih je celo zvišati, a [...]