Slovenija skupaj z Bolgarijo, Irsko, Grčijo, Ciprom, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto in Poljsko podpira predlog Avstrije, da članice EU same odločajo, ali bodo na svojem ozemlju dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSR) ali ne. Avstrijci so razpravo o svojem predlogu predlagali na tokratnem zasedanju ministrov za okolje, ki so se sestali v Luksemburgu.
Avstrijci navajajo, da so GSR ena redkih zadev, o kateri države članice v zadnjih letih niso mogle doseči kvalificirane večine glasov, ko so odločale o dovoljenju za njihovo gojenje, zaradi tega je v skladu s postopkom evropskega pravnega reda odločitev morala sprejeti evropska komisija. V štirih primerih so države članice s kvalificirano večino glasov predlog za odpravo prepovedi za gojenje GSR zavrnile, in sicer junija 2005, decembra 2006, februarja 2007 in marca 2009.
Lani decembra je francosko predsedstvo zaradi neenotnosti članic predlagalo ustanovitev delovne skupine o GSR, v zaključkih zasedanja sveta za okolje pa so ministri za okolje držav članic med drugim pozvali, da je treba bolje preučiti, kakšen riziko predstavljajo GSR za okolje, več svobode je treba dati državam članicam pri odločanju o območjih brez GSR na svojem ozemlju, oceniti je treba socialno-ekonomske koristi in rizike gojenja GSR.
Marca letos je Nizozemska predlagala, da bi države članice lahko same odločale, ali bodo na svojem ozemlju dovolile gojiti GSR ali ne. Preostale države članice so v razpravi njen predlog pozdravile in so ga pripravljene nadgraditi, da bi dosegle dolgoročno rešitev, piše v obrazložitvi predloga Avstrijcev.
Avstrija je ena od članic EU, ki na svojem ozemlju ne dovoli gojenja GSR, ker je to v neskladju z veljavno direktivo in uredbo, je evropska komisija zahtevala, da morajo to prepoved umakniti, a so ministri za okolje držav članic marca ta predlog zavrnili. Enako prepoved imata tudi Grčija in Francija, z zahtevo, da morata dovoliti gojenje gensko spremenjene koruze MON810, je evropska komisija pogorela februarja letos. V Sloveniji je državni zbor maja sprejel zakon o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami.
Ker podatki kažejo, da velika večina državljanov v večini držav članic nasprotuje GSR, je čas, da se najde nov način odločanja o potrjevanju in uporabi GSR v kmetijstvu, navajajo Avstrijci. Poleg pomislekov o vplivu GSR na varovanje narave in ohranitev biotske raznovrstnosti bi bilo treba po njihovem mnenju državam članicam prepustiti, da bi lahko tudi na podlagi socialno-ekonomskih dejavnikov odločale, ali bodo gojenje GSR prepovedale na celotnem svojem ozemlju ali samo na posameznih območjih. Ker pa metodologije za ovrednotenje socialno-ekonomskih dejavnikov še ni, bi jo bilo treba določiti v okviru razprave o spremembi predpisov EU.
Avstrijci predlagajo, da bi postopek za odobritev uporabe GSR na trgu ostal enak, kot je zdaj, kar pomeni, da bi o tem še vedno odločali ministri v Bruslju na zasedanju sveta EU. Avstrijci pravijo, da bi v tem primeru bilo treba sedanje predpise (veljavno direktivo in uredbo EU) le minimalno dopolniti oziroma dodati samo določbo, da vsaka država članica sama odloča o izdaji dovoljenja za gojenje GSR na svojem ozemlju. To določbo bi lahko definirali kot izjemo (opt-out), ki bi jo posamezna država članica lahko uporabila, če bi to želela. Podpornice avstrijskega predloga pozivajo evropsko komisijo, naj čim prej predloži ustrezne spremembe in dopolnitve obstoječih predpisov.
Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je po razpravi dejal, da bo evropska komisija preučila predloge, ki jih navajajo Avstrijci, potem pa tudi na podlagi razprav ministrov za okolje in za kmetijstvo predlagala, kako naprej. Države članice pa bodo kmalu dobile poziv komisije, naj ji posredujejo svoja stališča o socialno-ekonomskih vplivih trženja GSR na svojem ozemlju. Švedski minister za okolje Andreas Carlgren, ki bo do konca leta predsedoval zasedanjem sveta za okolje, pa je dodal, da veliko držav članic podpira in zahteva dodatne analize o vplivu GSR na okolje, žoga pa je zdaj v rokah evropske komisije, pri tem bo pomembno tudi, kaj bo lahko pripravila nova evropska komisija.
...
