Nekoč smo mislili, da je obdobje prehoda, to je tranzicije, kot smo se navadili reči, že za nami. To drži le v manjši meri. Resda smo razvili tržno gospodarstvo in pluralistično, parlamentarno demokracijo. Ustvarili smo suvereno državo in jo hitro vključili v proces evropskih integracij. Toda naglica, s katero se je ta premik izvršil, je pustila številne naloge nedokončane. Gospodarsko še nismo na ravni naših razvitih sosedov. Državo moramo še dograjevati in javne službe izboljšati. Velike naloge nas čakajo pri varstvu okolja. Premisliti moramo, kako najbolje uporabiti svojo suverenost – v korist naše skupnosti in za izboljšanje sveta. Smo del sveta in del odgovornosti sveta za mir, razvoj in varstvo naravnega okolja pripada tudi nam.
Premik, ki ga potrebujemo danes, bo moral dati novo kakovost vsemu našemu bivanju. Odpreti bo moral širša obzorja človeške svobode, drugačno razumevanje blaginje in bolj zrelo odgovornost za usodo države. Samo če se bo to zgodilo, bomo lahko tudi v prihodnje govorili o prehodu na novo raven in tako tudi o zgodbi o uspehu.
/…/
Naloge za prihodnost so velike in bodo zahtevale veliko. Krepiti moramo našo ustvarjalnost in podjetnost. Sedanja gospodarska kriza je preizkušnja in priložnost – toda priložnost je za tiste, ki imajo resnično znanje in prave sposobnosti. Delavnosti imamo dovolj. Toda to ne zadostuje. Misliti moramo bolje in več. Samo z več podjetnosti in z več ustvarjalnosti bomo iz te krize izšli močnejši.
Tudi neposredne naloge našega trenutka postajajo vse jasnejše. Potrebujemo odločno in prodorno politiko izhoda iz krize. Potrebujemo vladne ukrepe in zakonske predloge, ki bodo izražali odločnost in prodornost. Potrebujemo ustvarjalno razpravo med socialnimi partnerji ter med vlado in opozicijo, razpravo ki bo pritegnila vse potenciale naše družbe v skupno prizadevanje. Potrebujemo krepitev našega pravnega sistema in njegovih institucij. Te morajo dobiti polno avtoriteto in ugled. Pravna država je pogoj vsega našega razvoja v prihodnje. Pregledati moramo tudi našo ustavo in ugotoviti ali naš razvoj in naša prihodnost v spreminjajočem se svetu zahtevata kakšne spremembe.
/…/
Z državo moramo ravnati pametno in z občutkom za potrebe naših ljudi in našega časa. Vendar naš vsakdan in naš razvoj nista odvisna le od države. Veliko je odvisno od naše solidarnosti in občutka za skupnost. Vsi skupaj lahko storimo več za pomoč tistim med nami, ki jih sedanja kriza prizadeva najhuje. Vsi skupaj lahko storimo več za zaustavitev razslojevanja v naši družbi in za odpiranje možnosti mladim. Vsi skupaj lahko storimo več za pomoč vsem socialno ogroženim skupinam, ki jih tudi gospodarska kriza najprej prizadene. Vsi skupaj lahko storimo več za naše naravno okolje, za naše zdravje in za kakovost našega življenja. Prav vsakdo lahko prispeva. Organizacije civilne družbe so v našem času še bolj dragocene kot prej. Prostovoljstvo je vse bolj spoznano kot vrednota in kot zgled. Družbena solidarnost je spoznana kot naša temeljna vrednota, kot najžlahtnejši izraz naše osebne svobode in našega občutka soodgovornosti za druge. Solidarnost je tudi pot do krepitve medsebojnega zaupanja, do zaupanja v skupnost in do zaupanja v državo.
Danilo Türk, predsednik države, v govoru na slovesnosti ob dnevu državnosti
