V teh časih je potrebno razmisliti, ali hoditi na sestanke, zaradi katerih lahko potem prideš oziroma dobiš vabilo od policije na zaslišanje. In teh stvari še nismo razčistili, zato ne vidimi smisla, da dobiš od vlade isti dan dve vabili: z enim te vabijo na sestanek predsednikov parlamentarnih strank, kjer naj bi govorili o Hrvaški, z drugim vabilom pa te vabijo na policijo, češ da si izdal neke tajne podatke, ker si citiral enega od udeležencev tega sestanka, ki je bil na isto temo; šlo je za udeleženko, ki je dejala, da se bo meja s Hrvaško reševala še deset let in da tega ne bomo rešili oziroma da bodo to rešili drugi, ko nas še zdaleč ne bo več tukaj. To naj bi bil tajni podatek, kar seveda pomeni, da je lahko tajno vse, kar se na takem sestanku dogaja, tudi če kdo opiše, kakšen svinčnik je bil na mizi in treba je razmisliti, ali se udeleževati takšnih sestankov.
/…/
Če vabila ne umaknejo, se bom zaslišanja udeležil, ker gre pač za procesni postopek, kjer smo pred zakonom vsi enaki in ne glede na to, kaj si jaz mislim o tistemu, ki je to vabilo poslal, sem dolžan spoštovati zakon in tudi ne mislim, da obstaja kakšno sodišče na tem svetu, ki lahko nekoga obsodi ali pa ki lahko določi, da je to, da je neka predsednika liberalne demokracije dejala, da bo mejno vprašanje rešeno šele čez deset let, tajni podatek. To, da je to tajni podatek, ne bi uspelo dokazati niti na zaprtem sojenju vojaškega sodišča jugoslovanske armade, kjer so nam sodili pred dvajsetimi leti. In tudi ne gre za to. To vabilo je bilo poslano verjetno zato, da se enostavno preusmeri pozornost javnosti. Vladni koaliciji ne kaže dobro, ugled v javnosti jim pada, gospodarskih ukrepov ni, zgubili so evropske volitve, afera Golobič in seveda treba je preusmeriti pozornost javnosti nekam drugam in tukaj očitno uporabljajo iste metode kot pred dvajsetimi leti, ker očitno sodelujejo pri teh trikih isti ljudje.
/…/
Poglejte, prvič ta zapisnik ni bil označen kot tajen dokument po zakonu o tajnih podatkih; če bi bil, bi moral o tem odločiti jaz, ki sem bil takrat predsednik vlade in ker se je tam hranilo. Pa tega nisem odločil niti ni tega odločil kdo drug, ki bi imel moja pooblastila. To, da nekdo kar tako nekam napiše, da je nekaj zaupno, tudi če napiše, še ne pomeni, da je nek dokument zaupen. Pa tudi, če bi bil, skratka, če je bila izvedena celotna procedura po zakonu o tajnih podatkih za nek dokument, to ne pomeni, da je vsaka beseda v tem dokumentu tajna, ampak da so tajni tisti podatki, ki lahko ogrozijo varnost države.
/…/
Vi mi povejte, ali se vam zdi, da je izjava gospe Kresalove, da se bomo z mejo ukvarjali še ne vem koliko časa in da še čez deset let to vprašanje ne bo rešeno, ali je to za vas nekaj, kar bo ogrozilo varnost države in izdalo kakšno pogajalsko strategijo Slovenije ali ne. Saj tukaj že zdrava pamet pove.
/…/
Da citiraš nekoga, ki je pokazal veliko neznanje v teh stvareh, v neki pač obskurni zadevi, pa to ne more biti tajen podatek. Gospo Kresalovo, ki je v tem času postala ministrica za zunanje /notranje/ zadeve in njen uslužbenec mi je poslal vabilo na to zaslišanje, ne moti to, da je bilo to tajno, ampak verjetno sama vsebina tega, kar je povedala.
/…/
Mislim, da boste z lahkoto najdli kakšen posnetek izpred mesecev, ko je bila ta zadeva vroča, kjer me je ona in njena stranka obsodila, da gre za neke tajne podatke in tajni dokument, že takrat. /…/ Se pravi, da se je vendarle vmešavala v te zadeve.
Janez Janša, predsednik SDS, v oddaji Pogovor z opozicijo na RTV Slovenija
Skratka: tudi Janša je zamudil lepo priložnost, da bi bil tiho…
Na moralnem nivoju so izdajalci isti ničvredneži, kot lažnivci – njihova kredibilnost postane nična: če sklicuješ zaupne sestanke, nato pa javno govoriš, kaj je kdo na teh sestankih povedal, nimaš nič več kredibilnosti kot katerikoli lažnivec. Lažnivec izda zaupanje v resničnost povedanega, izdajalec take sorte pa v zaupanje nasploh…
[...] Nove netočnosti Janeza Janše June 24, 2009 — vseved Včeraj je bil naporen dan za Janeza Janšo.
Sedaj mi je končno jasno, zakaj smo pod Janšo imeli takšno policijo kot smo jo imeli (Ambrus, Strojanovi, … to niso bila naklučja). Vlada mu je poslala dve vabili – ne vem no, ampak ta človek res ne sme več priti na oblast.
JJ je rekel:
To, da nekdo kar tako nekam napiše, da je nekaj zaupno, tudi če napiše, še ne pomeni, da je nek dokument zaupen. Pa tudi, če bi bil, skratka, če je bila izvedena celotna procedura po zakonu o tajnih podatkih za nek dokument, to ne pomeni, da je vsaka beseda v tem dokumentu tajna, ampak da so tajni tisti podatki, ki lahko ogrozijo varnost države.
Tokrat se popolnoma strinjam z JJ-jem. Ce, naprimer, v nekem ZAUPNEM dokumentu pise naslednji stavek:
Naslednji mesec bo Ministrstvo za obrambo placalo dvotedenski dopust usluzbencu policije sosednje drzave.
Nobena od besed ni sama po sebi tajna. Tudi noben zaporedni par ni tajen… kot naprimer “sosednje drzave” …. celo tri zaporedne besede niso tajne …. toda CELOTEN stavek pa JE ZAUPEN.
Izjava Kresalove sama po sebi ni zaupna, ce bi jo Katarina izrekla ob kavici Pri Sestici svojimu prijatelju ali prijateljem.
TODA
Ce pa je njena izjava izrecena na zaupnem sestanku ob prisotnosti celotnega pozicijskega in opozicijskega vrha, pa ima le-ta izjava mnogo vecjo tezo.
To je za naso sosedo Hrvasko ZELO pomemben podatek. Hrvatje so bili dobesedno iz prve roke (JJ-jeve roke) seznanjeni, da Slovenija glede mejnega vprasanja NI POPOLNOMA enotna. Tako informacijo pa Hrvaska lahko zelo spretno uporabi pri lobiranju v Evropi.
TOREJ:
JJ bi moral imeti jajca, da javno prizna, da je z izjavo, s katero je hotel Kresalovo predstaviti kot neumno kokos, se najbolj skodoval interesom Slovenije.
vidim primored, da si nekam skregan s terminom pravna država – če se zapšiše na dokument, da je tajen, je tajen ne glede na to kaj piše na njem. obtsja pa pravno korektna procedura, kako se z dokumenta tajnost umakne – a se razumemo – nihče nima pravice odločati o tem, kaj on sam ocenjuje,d a je tajno – drugače smo v avtoritarnem debaklu in ponovno v socialistični republiki (kar po moje s komunistično partijo – ups, z lastniki rdeče knjižice, ki so se zbrali pod imenom slovenska demokratska stranka, tudi čedalčje bolj postajamo). To, da nekdo vlamlja v tajne arhive, si jih za več tednov nosi v hrambo domov, da odloča, katera beseda v tajnem dokumentu ni tajna,.. to seveda z demokracijo nima nobene veze – z demokracijo po volji bivših komunistov socialistične federativne republike Jugoslavije pa vse. In, ker je že praznik je za demokracijo treba tudi kakšno navijaško povedati, preden nam naredijo revolucijo ponovno oživljeno.
O politiku
Bolj kot je politik nesposoben, vecji jokarcek je.
Bolj je politik pokvarjen, vec alibijev rabi.
Bolj je politik nemoralen, vec jih obsodi, da so nemoralni.
Bolj je politik podel, z nizjimi udarci se brani.
Bolj je politik nevaren, vec zarot okrog sebe ustvari.
Bolj je politik passè, bolj koplje po preteklosti.
Bolj je politik dogmatski, vec ljudi z vizijo unici.
Bolj je politik diktator, bolj nasilen je.
In vecji, kot je idiot, bolj drzavo kompromitira.