Slovenija se bo vključila v projekt FAIR, je odločila vlada. Pobuda je sicer stara že slabi dve leti. Direktor Instrumentation Technologies iz Solkana jo je na takratnega predsednika vlade naslovil septembra 2007. Predlagal je, naj “Slovenija v času predsedovanja Evropski uniji tudi na področju vzpostavljanja znanstveno-raziskovalne infrastrukture odigra aktivno vlogo, ki bo v marsičem spremenila razmerja v znanstveno-raziskovalnem svetu, njegovi povezavi z industrijo in popeljala Slovenijo na položaj liderja pri kreiranju inovativnega modela povezav med industrijo in znanostjo”. S tem bi tudi manj premožnim članicam Evropske unije, med katere sodi Slovenija, omogočili vzpostavitev potrebne znanstveno-raziskovalne infrastrukture, dostop do najboljših projektov in novih trgov. Pobudo za vključitev Slovenije v FAIR je prejšnja vlada pozitivno ovrednotila, a trajalo je skoraj dve leti, da je bila tudi uslišana.
Projekt FAIR (mednarodni center pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov) ni pomemben le za Instrumentation Technologies in družbo Cosylab, ki v njem sodelujeta že vse od začetka, pa Inštitut Jožef Stefan, ki v njem sodeluje od leta 2005. V okviru odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) in odseka za komunikacijske sisteme (E-6) deluje laboratorij za optimalne algebraične metode v jedrski instrumentaciji. Pismo podpore za vključitev Slovenije v FAIR je podpisalo 21 podjetij in znanstveno-raziskovalnih ustanov.
Evropski center za razvoj poklicnega izobraževanja (Cedefop) je pravkar objavil analizo, po kateri se bo v Sloveniji delež visoko kvalificiranih ljudi od leta 2007 do 2020 povečal z 20 na 40 odstotkov, kar pomeni, da bodo delodajalci imeli na voljo čedalje več kvalificiranih in izobraženih ljudi, ki bodo sposobni razvijati novo znanje, nove izdelke in storitve, se vključevati v najbolj zahtevne projekte.
V Instrumentation Technologies razlagajo, da vključitev Slovenije v projekt FAIR omogoča sodelovanje tudi slovenskim podjetjem, ki še nimajo referenc na zahtevnih mednarodnih projektih. Prek sodelovanja v FAIR jih lahko pridobijo, znanstvenikom pa bo vključitev Slovenije omogočila, da bodo lahko za svoje raziskave uporabljali raziskovalno infrastrukturo, ki je že na voljo in do nje sicer ne bi mogli priti. FAIR je znan vrhunski projekt, pri katerem je zaželeno slovensko znanje – v Sloveniji je koncentracija znanja na področju instrumentacije tolikšna kot nikjer drugje na svetu -, zagotavlja trge za najzahtevnejše izdelke za razmeroma majhno članarino glede na priložnosti. Ta znaša 1 odstotek oziroma 12 milijonov evrov v treh letih, kar je manj kot bo Instrumentation Technologies sam v treh letih vložil v razvoj svojih izdelkov. FAIR je tudi projekt, za katerega je mogoče dobiti denar iz proračuna EU, omogoča pa tudi učinkovito povezovanje med znanstvenimi inštituti in industrijo, pojasnjujejo v Instrumentation Technologies.
Zanje je FAIR le eden od projektov ESFRI, ki jih je 44. Po deset projektov je s področja okoljskih znanosti, biomedicine in znanosti s področja življenja, osem projetkov je s področja fizike in inženiringa, šest s področja materialov, pet s področja družboslovja in humanizma, štirje s področja energije in eden s področja e-infrastrukture. V desetih letih je zanje predvidenih okrog 20 milijard evrov. Evropska komisija namerava nabor še razširiti in dodati predvsem še nove projekte s področja energije, zdravja in hrane.
Ekonomist Franček Drenovec je v Mladini napisal: Temeljni etični in motivacijski sklop, ki je poganjal Slovence vse doslej – vsaj vseh zadnjih, recimo, 250 let -, je bil sklop marljivosti, delavnosti, podredljivosti in discipline; ne-kradi-ne-laži, ora et labora. Podatki kažejo, da je zadnje desetletje k materialnemu napredovanju ljudi (če izvzamemo produkte zunanjega zadolževanja) še največ prispevalo zgolj intenziviranje dela, zgolj podaljševanje efektivnega delovnega časa in povečevanje fleksibilnosti zaposlitev, potiskanje marljivosti ljudi že v območje velikega garanja in odrekanja. Stara etika se izžema do zadnjih kapljic. Pripeljala nas je do sem, kjer smo danes. Naprej nas, v sodobnem svetu, zanesljivo ne bo več. Naš stari etični in motivacijski »paket« potrebuje hitro, temeljito dopolnjevanje z vrednoto znanja.
Slovenija bi po oceni ministrstva za znanost in tehnologijo lahko sodelovala pri petih do šestih projektih ESFRI, kateri bodo to, pa morajo povedati gospodarska podjetja in znanstveno-raziskovalne ustanove. Arhiv družboslovnih podatkov Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede je recimo partner v projektu CESSDA PPP. Na ministrstvu za znanost so prepričani, da bi morala Slovenija v prihodnje kandidirati tudi za sedež kakšnega infrastrukturnega centra.
...
