Kmetje so že drugič v mesecu dni prišli v Bruselj protestirat zaradi prenizke cene mleka. Pridelajo ga še vedno več, kot ga živilska industrija potrebuje, čeprav evropska komisija sofinancira zaloge mlečnega prahu in sira, oboje tudi intervetno odkupuje za blagovne rezerve. Potrošniki pa na picah, hlebčkih in drugih pripravljenih izdelkih čedalje pogosteje namesto sira iz mleka dobijo ponarejen sir, v katerem ni niti kapljice mleka. Ponarejen sir v živilskih podjetjih zmešajo iz vode, rastlinskih maščob, beljakovin in arom. Ta sir izgleda enako kot pravi sir, se enako topi, lahko ima okus po gaudi ali mozzareli. Živilska industrija ga vse bolj uporablja zaradi bistveno nižje cene. Potrošniki večinoma ne vedo, da na pici, sirovi štručki, v čipsu, mešanici za pico ni pravega sira. Velikokrat to ni označeno ali pa morajo natančno brati etikete, kjer med sestavinami ni navedeno mleko oziroma sir.
Originalni sir iz mleka mora nekaj časa zoreti, kar seveda stane, preden ga lahko dajo na trg, ponarejeni sir pa so recimo na največjem živilskem sejmu Anuga v Kölnu delali kar pred obiskovalci. V Nemčiji kmetje, ki proizvajajo mleko, protestirajo že nekaj mesecev, živilska industrija pa proizvaja vse več ponarejenega sira. Rücker, ki je med 15 največjimi nemškimi mlekarnami in svoje izdelke propagira s sloganom Najboljše od krave, novinarjem televizije ZDF recimo ni dovolila, da bi posneli proizvodnjo ponarejenega sira, “ker ne želijo dodatno razjeziti kmetov”. V družbi Meggle so novinarje odslovili s pojasnilom, da ponarejen sir “ne ustreza podobi Bavarske”, čeprav na spletu ta izdelek ponujajo kot nadomestilo, ki ga je mogoče proizvajati ceneje kot “naravni sir”.
Dovoljenje za snemanje so novinarji ZDF dobili šele v družbi Käsewerk Hoffmann, kjer ponarejeni sir dosega že tretjino proizvodnje. Tam so pojasnili, da ponarejeni sir prenese vročino 400 stopinj Celzija, zato je mogoče pice, ki jih v restavracijah pečejo na tekočem traku, ali pa jih ponujajo že narejene v trgovini, speči v polovičnem času v primerjavi s picami s pravim sirom. Pravi sir iz mleka se lahko zažge že pri 200 stopinjah Celzija. In ponarejeni sir je za 40 odstotkov cenejši od pravega, ki je narejen iz mleka. Hoffman ponarejeni sir ponuja tudi v embalaži brez napisa, da peki, prodajalci pic in drugih pripravljenih jedi lažje prikrijejo, da ne uporabljajo pravega sira.
Potrošniška organizacija iz Hambruga je na svoji spletni strani objavila seznam živil, v katerih je namesto naravnega ponarejeni sir. Na picah in v testeninah potrošnik vse pogosteje dobi tudi ponarejeno šunko, ki vsebuje malo mesa, a veliko želatine, soje, vode in drugih dodatkov. Tudi pri mleku proizvajalci vse bolj goljufajo, opozarjajo v nemških potrošniških organizacijah. V trgovinah skorajda ne prodajajo več navadnega pasteriziranega mleka, ki zdrži največ deset dni, ampak mleko s podaljšanim rokom trajanja, ki ga segrejejo na 127 stopinj Celzija in zaradi tega vsebuje manj vitaminov, opozarjajo nemški varuhi potrošnikov.
Zavedeni potrošniki se lahko tolažijo le, da ponarejena živila za zdravje niso škodljiva. So pa lahko problem za alergike. Če je nekdo recimo alergičen na sojo, bo neprijetno presenečen, če jo bo pojedel s šunko na pici ali v testeninah.
