Politiki in visoki uradniki v EU nas prepričujejo, da je naša prihodnost družba znanja, da je izobraževanje eden od ključev za izhod iz sedanje krize. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji. Toda trije od štirih za trud, da bi učence čim več naučili, ne dobijo nikakršne nagrade, je pokazala študija OECD TALIS, v katero je vključena tudi Slovenija. Michael Davidson iz direktorata za izobraževanje na OECD, ki je predstavil rezultate študije, je pojasnil, da nagrada ne pomeni le plače, ampak tudi druge spodbude. Te so v različnih državah različne. Učitelji po njegovih besedah sami povedo, kaj je zanje pomembno, kaj jih spodbudi, da delajo čim bolje.
Večino učiteljev moti, da za tiste, ki delajo slabo, ni sankcij, večina ima pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi tega se jim ni treba bati, da bi izgubili zaposlitev, če delajo slabo. V Sloveniji je deset odstotkov učiteljev navedlo, da bi izgubili zaposlitev, če bi konstantno svoje delo slabo opravljali, kar je precej manj od povprečja držav, ki so sodelovale v študiji (to je okrog 30 odstotkov). Dobrih 40 odstotkov slovenskih učiteljev (povprečje sodelujočih v Talisu je dobrih 20 odstotkov) je navedlo, da jim vodstvo šole zniža denarno nagrado, če konstantno delajo slabo. Dobrih 30 odstotkov slovenskih učiteljev, kar je blizu povprečja Talisa, je za svoje inovativne rešive dodatno nagrajenih, nekoliko manj dobi dodatno nagrado, če izboljšajo kakovost poučevanja, kar je prav tako blizu povprečja Talisa. Inovativne učitelje in učitelje, ki izboljšajo kakovost poučevanja, najbolje nagrajujejo v Maleziji, Bolgariji, na Poljskem, Italiji in na Slovaškem. Slabi učitelji pa največkrat ostanejo brez zaposlitve v Bolgariji in Litvi.
Študija je tudi pokazala, da večina učiteljev (osem od desetih) od ravnateljev ali drugih učiteljev dobi povratne informacije o svojem delu. To pozdravljajo, saj jim pomaga pri izboljševanju metod poučevanja. V Sloveniji povratnih informacij oziroma ocen o svojem delu ne dobi manj kot deset odstotkov učiteljev, slabih 20 odstotkov pa je navedlo, da nimajo ocenjevanja šole, v kateri poučujejo.
Velik problem je tudi disciplina v razredu. Slovenski učitelji so med tistimi, ki so navedli, da imajo manj težav z disciplino v razredu, če učenci aktivno sodelujejo v učnem procesu kot takrat, če snov razlagajo in učenci zgolj poslušajo. Disciplino v razredu lažje zagotovijo izkušeni učitelji, težje je to doseči zgolj z zmanjšanjem števila učencev v razredu, je pokazala študija Talis.
Eden od treh učiteljev v vseh 23 državah, ki so sodelovale v študiji, je v anketi odgovoril, da je na šoli premalo ustrezno usposobljenih učiteljev, ker bodisi nimajo dovolj časa za priprave, nimajo možnosti za dodatno usposabljanje, manjka jim opreme in podobno. V Sloveniji se je v letu in pol več kot 90 odstotkov učiteljev udeležilo strokovnega izpopolnjevanja, kar je nad povprečjem med državami, ki so sodelovale v študiji (ta je slabih 90 odstotkov), pod povprečjem pa so slovenski učitelji z desetimi dnevi po številu dni usposabljanja. Povprečje sodelujočih v študiji je več kot 15 dni. Dve tretjini slovenskih učiteljev meni, da so imeli dovolj strokovnega usposabljanja. Slovenija je med državami, kjer imajo učitelji večino usposabljanj na voljo brezplačno.
Nasploh si učitelji v vseh sodelujočih državah želijo več usposabljanja za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli in tudi več usposabljanja, kako je mogoče najbolje umiriti učence in jih pritegniti, da aktivno sodelujejo. Eden od štirih učiteljev pravi, da kar 30 odstotkov učnega časa izgubi, ker mora umiriti učence, zelo zamudna so tudi administrativna opravila. Michael Davidson je še opozoril, da je za kakovostno poučevanje zelo pomembno tudi kakovostno vodenje šole, kar marsikje pozabljajo.
Odile Quintin, generalna direktorica na generalnem direktoratu za izobraževanje in kulturo pri evropski komisiji, je spomnila, da je v EU dobrih 6 milijonov učiteljev. Med njimi je zelo visok delež starejših, kar pomeni, da za mlade ta poklic ni med najbolj privlačnimi. Aart de Geus, namestnik generalnega sekretarja OECD, je dodal, da države zaradi gospodarske krize zmanjšujejo proračune za izobraževanje, čeprav je prav izobraževanje eden od ključev za izhod iz krize in vnovično gospodarsko rast. Namen študije Talis ni bil ocenjevati kakovost učiteljev, ampak ugotoviti, kakšen je njihov položaj po posameznih državah.
Slovenski učitelji očitno (še?) niso pripravljeni na samokritičen odnos in usmerjanje energije v smer izboljšave pogojev za delo v lastnem poklicu, kar rezultira v tem, da se večina zgodb o omenjenem poklicu v Sloveniji plete okrog sindikalnih zadev ali zahtev, z Branimirjem Štrukljem v prvih bojnih vrstah. Hudiča, imam celo DVE različni temi za katero stroka najde čas in javnost pozornost:
1) Višje/nižje plače
2) Odgovornost učiteljev pri vzgoji otrok
In to je to. SVIZov forum in vobči pogovori s člani omenjene branže, pa ponavadi vsebujejo besede, kot so: delovna uspešnost, faktor za izračun plače, izčrpanost, višina mesečnega dohodka,… Besedno zvezo (beri: floskulo) “družba znanja”, pa je moč slišati samo na tiskovnih konferencah. Videti je tako ali tako ni mogoče.
Zanimivo. Ko sem osebno izboljšal kakovost poučevanja z novimi pristopi in izredno izboljšal odnose s študenti (brez spuščanja kriterija prehodnosti izpita!), sem dobil od šefa kritiko in udarce pod mizo.