Če poslanci državnega zbora res hočejo s “preiskavo, ki bo zajemala celotno obdobje gradnje avtocest, ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture,” bodo morali preiskovati kar sami sebe. Vse nacionalne programe, vse letne programe, vse zakone o najemanju posojil pa tudi poročila so brez izjeme potrjevali v državnem zboru.
Ob tem so približno deset let redno dobivali na mizo izračune inženirja Janeza Černivca, ki je imel kot član nadzornega sveta Darsa na voljo točne in vedno sveže podatke, poslance je sproti na zelo razumljiv in nazoren način seznanjal, kaj se bo zgodilo, če ne bodo prenehali potrjevati vedno nove in dražje programe in vedno nove zakone za najem vedno novih posojil. Sproti jih je opozarjal na podražitve, sproti jih je opozarjal, da je za čedalje več denarja dograjenih čedalje manj avtocest. Poslanci se za njegova svarila niti zmenili niso. V nobeni stranki. Nihče s Černivčevimi izračuni ni mahal ne na sejah odborov in na plenarnem zasedanju, pa tudi na novinarskih konferencah in v televizijskih oddajah ne. Politika jih je preprosto ignorirala – deset let.
Ne glede na to, ali so bili na oblasti ali v opoziciji, so poslanci ob vsaki priložnosti dodajali odseke, priključke, nadvoze, mostove in druge gradnje v svojih volilnih okrožjih, zahtevali spremembe tras, da so tekle čez zemljišča, ki so jih poceni kupovali ljudje iz njihove stranke, njihovi prijatelji in drugi priskledniki. Dars je ves čas objavljal, kdo gradi kateri odsek, pogodbe so podpisovali javno, zato nikomur ni bilo skrito, da je SCT večnoma glavni izvajalec, da se vedno ista gradbena podjetja izmenjujejo kot glavni izvajalci in podizvajalci, prav tako je bilo znano, da je skoraj celotna vodilna ekipa na avtocestni družbi prišla iz SCT. Upravo in nadzorni svet Darsa je vsekozi izbrala in imenovala politika.
Politika – na oblasti in v opoziciji – je ves čas imela na mizi vse podatke, na podlagi katerih bi lahko pravočasno ukrepala. Toda če je kdo kaj vprašal, so ga na hitro utišali in postavili na stranski tir, ga označili za laika, ki ne ve, o čem govori, ali škodljivca, ki hoče ovirati izvedbo projekta stoletja, kakor so poimenovali nacionalni avtocestni program.
Denarja je bilo več kot dovolj, ni se izplačalo razburjati, treba je bilo misliti, kako žep nastaviti k pipici, iz katere bodo čim dalj časa padali najprej tolarji potem pa evri. Janez Černivec je zaradi tega bil moteč, po nepotrebnem je sitnaril, zato ga niso več imenovali za nov mandat v nadzorni svet Darsa. Kdo bi porekel, zakaj Černivec v nadzornem svetu ni preprečil lumparij. Ni jih mogel, je lahko le opozarjal, vse svoje analize in opozorila je redno prinašal tudi na nadzorni svet, razlagal preostalim nadzornikom, kaj se bo zgodilo, a bil vselej preglasovan. Itak pa to sploh ni bil pravi nadzorni svet Darsa, saj je vse ključne odločitve sprejemala politika – vlada in poslanci državnega zbora. Černivcu zato ni preostalo drugega, kot da se je umaknil in umolknil. Umakniti so se bili prisiljeni tudi drugi, ker jih poslanci prav tako niso hoteli slišati.
Medtem ko poslanci zdaj napovedujejo, kako bodo kopali po starih grehih pri gradnji avtocest, jim niti na misel ne pride vprašanje, ki ga na svoji spletni strani odpira državni svet: Kako doseči transparentno financiranje in načrtovanje gospodarske javne infrastrukture, da se pri investicijah v železniško infrastrukturo in pri gradnji državnih cest grenke izkušnje pri gradnji avtocest ne bodo ponovile?
Eden od odgovorov je vsekakor vzpostavitev sistema, ki ne bo omogočal prelaganja odgovornosti. Pri gradnji avtocest se je Dars vselej izgovarjal na prometno ministrstvo, to ministrstvo za okoljsko ministrstvo in ministrstvo za finance, vlada se je izgovarjala na poslance, ti na občine … Skratka, vse je bilo nastavljeno tako, da je bilo najlažje vse skupaj pomesti pod preprogo, da so spet lahko naprej delali po starem, s tem, da tisti, zaradi katerega je afera prišla v javnost, vsaj v naslednjem krogu pri delitvi kolača pač ni pograbil več, kot je bilo dogovorjeno.
Dokler bo transparentnost za poslance tujka, bo preiskovanje nečednosti pri gradnji avtocest in nasploh pri raznih gradnjah zgolj orodje za medsebojno strankarsko obračunavanje in nič več.
Samo en odgovor od DARSA bi rad slišal. Viadukt Ravbarkomanda. VSAAAAAAKKKKOOOO leto se tam nekaj obnavlja, popravlja, se skratka ČARA. Res, da je to skrpucalo GRADIS delal davnega 1970 leta, zelo nekvalitetno, je pozneje prišlo do več generalnih popravil. Sedaj pa spet, tako kot lani, zastoji na Ravbarkomandi. Ali to ne smrdi že tja do nebes, da tu nekaj ni v redu???
BRAVO Vojko – “Ne glede na to, ali so bili na oblasti ali v opoziciji, so poslanci ob vsaki priložnosti dodajali odseke, priključke, nadvoze, mostove in druge gradnje v svojih volilnih okrožjih, zahtevali spremembe tras, da so tekle čez zemljišča, ki so jih poceni kupovali ljudje iz njihove stranke, njihovi prijatelji in drugi priskledniki.”
vse čestitke za pogum,.. ob današnji moderni, postkomunistični ponovitvi dogajanj v času S. Kavčiča s strani zagrenjenih bivših lastnikov rdeče knjižice KP SFRJ, bi lahko kateremu od teh “blaznežev” prišlo na misel, da utiša internet v stilu iranskih klerikov, če že KPJ SFRJ poenotenje javnih mnenj (Grims) ni uspelo.
Če držijo navedena dejstva v zgornjem članku o postopkih pri gradnji in financiranju javne infrastrukture(in ker je spolitiziranost večine dejavnosti-kar je razvidno tudi iz prevladujočih odzivov na članke s politično vsebino- v Sloveniji že pravilo, trdno verjamem,da držijo!), je ugotavljanje politične odgovornosti le zamegljevanje delovanja privilegiranega sloja oblastnikov pred javnostjo-kazensko in materialno pa do zdaj za vse mahinacije in lumparije še nihče ni odgovarjal,navidez je bilo kaznovanih samo nekaj žrtvenih ovc. Vsakokratna oblast,ne glede na barvo ali usmerjenost, pa zapade pod vpliv pohlepa po izrabi javnega denarja in deluje po nepisanih zakonih strankarske pripadnosti ter prekladanja odgovornosti po sektorjih in nivojih odločanja… Partijska priviligiranost kaste pomembnežev se med mnogimi drugimi primeri kaže tudi v nezakoniti intervencijski vožnji sedanjega prometnega ministra ob zastoju na avtocesti pred nekaj dnevi. Zmogljivost pravkar zgrajenih avtocest pa ne zadošča več naraščajočemu avtomobilskemu prometu, posledično povečani izpusti toplogrednega CO2 in povišane koncentracije škodljivih trdnih delcev v mestih pa itak nikogar ne zanimajo-podpisali so sporazum o zmanjševanju emisij in s tem je vse opravljeno in rešeno-čeprav se v realnosti izpusti večajo. zavedam se, da je to sicer druga tema, a s temo v Darjinem članku neločljivo povezana, zato bom nadaljeval v tej smeri. Današnji modri voditelji vidijo naš razvoj in se (kolikor mi je znano, brez izjeme) odločajo tako, kot je pred več kot 30 leti zapisal biolog Franjo Puncer v svoji knjigi Izgubljeni človek, navajam: “Graditi moramo…postati moramo še močnejši, zagospodariti nad naravo… zatreti neposlušne(takšne, kot je npr. v zgornjem članku omenjen inženir Janez Černivec, moja op.)… da se nam ne bo zgodilo kaj podobnega…” Naveden odlomek je iz zgodbe Adamo, ki opisuje, kako na vrhovih Pirenejev znanstveniki zgradijo zmogljiv oddajnik, ki morebinim bitjem v vesolju pošilja sporočila o obstoju življenja na Zemlji. Oddaljena izvenzemeljska civilizacija prestreže signale z Zemlje in pošlje odpravo na dolgo pot. Ko bitja prispejo na Zemljo, pa na njej ni več življenja, po vsem planetu so le oblaki strupov in smrtonosno radioaktivno sevanje. Puncer se preko lika Adama sprešuje, če bi obiskovalci iz vesolja razumeli, navajam: “kaj s(m)o ljudje storili z naravo, sprostili atomsko energijo,se množili… v nezadržnem pohlepu po bogastvu gradili tovarno ob tovarni(in cesto ob cesti-moja opomba),…postajali vse bolj civilizirani…!”
V nadaljevanju Puncer opisuje,kako je videno uničenje življenja vplivalo na vodjo obiskovalcev iz vesolja(Puncer ga imenuje Modri Hag), ki je ob odhodu z zastrupljene Zemlje sprejel prej navedeno odločitev o nadaljnjem razvoju-ne zavedajoč se, da je izbrana pot enaka, kot so jo v zadnji fazi svojega razvoja prehodili Zemljani in je na daljši rok samouničevalna. Za vsa strokovna opozorila glede škodljivih posledic našega ravnanja in potrebne spremembe s tem v zvezi so vlade in voditelji imperija industrijsko razvitih držav praviloma nezainteresirani, saj to ne prinaša stalnega večanja rasti BDP, ki je danes edino merilo napredka in razvoja,ne glede na veliko verjetnost propada sedanje civilizacije.
James, khm, članek je napisala Darja.
Še na isto temo, ampak bolj iz prakse:
http://www.katarina-blog.si/20.....tni-lobij/
jup…
financiranje gradnje avtocest se lahko enakovredno postavi ob bok največjim zgodbam slovenske tranzicije, kot je denimo trgovanje z orožjem.
povsod, kjer so zraven veliki denarci, se ponavadi pasejo iste stranke in isti ljudje.
tisti, ki pa se vsakodnevno sprašujejo, kako preživeti družino s 400 EUR na mesec, pa lahko le buljijo v vse večje število luksuznih terencev vseh znamk na slovenskih nekajkrat preplačanih in slabo zgrajenih avtocestah.