Odločanje o nadzorniku bank in finančnega trga sploh, ki naj bi v prihodnje preprečil takšne finančne in gospodarske krize, kot jo imamo zdaj, bo ena od prvih pomembnih točk, o katerih bo odločalo sedem poslancev iz Slovenije, ki so bili pravkar izvoljeni v evropski parlament. Odločali bodo tudi o novih oznakah na živilih – ali bodo proizvajalci še naprej lahko na etiketi navedli za navadnega državljana nerazumljive vrednosti ali pa bodo vendarle morali uporabiti sistem semaforja, ki se je v Veliki Britaniji izkazal kot uspešen, o ukrepih za zmanjšanje porabe energije v stavbah, zmanjšanje porabe goriva v avtomobilih in podobno. Na mizo bodo dobili tudi nov predlog direktive o delovnem času, kar pomeni, da bodo odločali, koliko delovnih ur na teden največ bodo zaposleni smeli delati – ali bo to največ 48 ur ali 78 ur, ali bo dežurstvo upoštevano kot delovni čas ali ne.
Tudi s področja oskrbe z energijo, telekomunikacij je predvidena priprava dodatnih predpisov. Pravice bolnikov pri zdravljenju v tujini, izboljšanje pogojev za zdravljenje raka, skupno evropsko reševanje problema Alzheimerjeve bolezni in drugi problemi zaradi staranja prebivalstva bodo prav tako na dnevnem redu. Evropski parlament bo v novem sklicu odločal še o pogojih za priseljevanje ljudi v EU, o azilni politiki, o tesnejšem sodelovanju policije in pravosodnih organov pri preganjanju organiziranega kriminala, pa tudi katere dodatne osebne podatke državljanov bodo še hranili v računalnikih različnih informacijskih sistemov, kot je schengenski inforamcijski sistem (SIS), pa vizumski informacijski sistem (VIS), kdo bo imel dostop do teh podatkov. Soodločali bodo tudi o novih kriterijih za delitev denarja za regionalni razvoj – pod kakšnimi pogoji bodo lahko posamezne občine in regije dobile denar iz evropskega kohezijskega in strukturnih skladov po letu 2014.
Predvidene so spremembe skupne kmetijske politike – ali bo evropski kmet ohranil sedanjo subvencijo za kravo ali pa bo več denarja namenjenega za razvoj podeželja in manj za industrijsko kmetovanje. Z evropske komisije in sveta EU, kjer sprejemajo odločitve ministri držav članic, bo v evropski parlament gotovo prišlo tudi vprašanje o gojenju in uporabi gensko spremenjenih organizmov, pa vprašanje, ali dovoliti raziskave in uporabo izvornih celic.
Za brezposelne in delodajalce bo pomembno odločanje evroparlamentarcev, kako bo mogoče priti do evropskega denarja za dodatno usposabljanje in izobraževanje v okviru programov za vseživljenjsko učenje, kako dodatno spodbuditi in olajšati izmenjavo študentov na podlagi programa Erasmus.
O napredku držav kandidatk za vstop v EU evropski parlament sprejema poročila, ki pa nimajo večjega vpliva, o vstopu novih držav v EU imajo namreč zadnjo besedo države članice. Širitev sicer ostaja na dnevnem redu v EU, a je med temami, ki so po pomembnosti na repu.
Romano Jordan Cizelj, ki bo drugi mandat sedela v evropskem parlamentu – bila je članica odbora za industrijo, raziskave in energijo -, dosedanjo dopisnico javne RTV iz Bruslja Tanjo Fajon, Jelka Kacina – v dosedanjem mandatu je bil član odbora za zunanje zadeve -, Lojzeta Peterleta – v dosedanjem mandatu je bil član odbora za zunanje zadeve -, nekdanjega zunanjega ministra in podjetnika Zorana Thalerja, dosedanjega poslanca v državnem zboru in nekdanjega zunanjega ministra Iva Vajgla in nekdanjega ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, če bo uveljavljena lizbonska pogodba, pa najbrž še nekdanjo ministrico za zdravje in nekdanjo direktorico Zofijo Mazej Kukovič torej čaka odločanje v glavnem o zadevah iz vsakdanjega življenja državljanov. Tudi pogoji za poslovanje podjetij so vse bolj odvisni od odločitev, ki so sprejete na evropski ravni, in tako tudi od odločitev poslancev evropskega parlamenta.
Vsi slovenski poslanci bodo člani treh največjih političnih skupin, ki so skupina evropskih ljudskih in krščanskih strank (EPP-ED) – Jordan Cizelj, Peterle, Zver, Kukovič -, socialistov (PES) – Fajon, Thaler – in liberalcev (Alde) – Kacin, Vajgl. Na političnih sestankih teh skupin oblikujejo stališča, ki jih o posameznih temah njihovi poslanci zastopajo na zasedanjih parlamenta. Evropski parlament ne deluje kot nacionalni parlamenti, kjer imamo stranke, ki podpirajo vlado, in opozicijo, ampak politične skupine sproti za posamezne predloge oblikujejo koalicije. Poslanci pa glasujejo po svoji vesti, zaradi tega jim ni potrebno glasovati v skladu z dogovorom politične skupine.
...
