Ker bo imela politična skupina evropskih ljudskih in krščanskih strank (EPP-ED) skupaj z britanskimi konservativci v evropskem parlamentu v prihodnjih petih letih skoraj enkrat več poslancev kot socialisti (PES), bodo slednji skupaj z liberalci (Alde) in zelenimi veliko težje kot doslej uveljavili svoje pobude. Na drugi strani konservativne stranke na oblasti v velikih državah članicah (Nemčija, Francija in Italija) ne prinašajo bistvenih sprememb pri reševanju krize.
Od njih recimo ni pričakovati korenite reforme nadzora finančnih trgov. Vnovično imenovanje Joseja Manuela Barrosa za predsednika evropske komisije bo zgolj potrditev tega. Postavlja se samo vprašanje, kako daleč bodo voditelji šli s tem vplivom. Bo Barroso lahko sam določal področja komisarjem? Bo izvedena omembe vredna reforma nadzora finančnega sistema? Bo politika konkurence postala bolj mehka, v svojem komentarju sestave novega parlamenta in političnih razmer v Evropi po evropskih volitvah piše direktor Evropskega centra za politične študije (CEPS) v Bruslju Daniel Gros.
The sitting leaders of France and Germany thus feel vindicated in their running of EU affairs, keeping developments under control and marginalising the small countries. This is also the reason why the Eurosceptic parties have scored best in the smaller countries: the electorate in the smaller countries feels that it has little influence over EU affairs.
Na zunanje političnem področju bo EU še naprej druga violina za ZDA, ki bodo tudi gospodarsko hitreje okrevale. Odnosi z Rusijo se bodo po Grosovem prepričanju izboljšali, ker bodo voditelji te odnose presojali z očmi prestolnic (Berlin, Paris in Rim) in ob upoštevanju svojih domačih energetskih monopolistov. Turčijo so že umaknili z dnevnega reda za širitev.
Konservativna večina med voditelji in v evropskem parlamentu pomeni, da bo EU še bolj dolgočasna, kot je bila do zdaj, navaja Gros. Poživi jo lahko le prihod britanskih konservativcev, če bo začela veljati lizbonska pogodba. Toda na dnevnem redu bodo imeli malo vsebin za razprave, saj nadaljnja regulacija trga dela (ali celo uvedba minimalne plače) ne bo na dnevnem redu, enako velja za davčne “špekulacije”. Zanimive bodo najbrž le razprave s področja pravosodja in notanjih zadev, ker bodo konservativci zahtevali več kontrol na mejah in več varnosti, preostale skupine pa bodo imele drugačno stališče.
kaj dolgocasna, bedna in pristranska bo!
In seveda dalec od demokracije.