Kjer so klasični mediji pod pritiski in vplivi, si svoboda najde pot prek spleta. To se dogaja v državah Južne Amerike, kjer to potrjujejo primeri, kot je uspešna informativna stran Lavaca, ugotavlja Spiegel.
Latinska Amerika je znana po tem, da časopise, radijske in TV postaje obvladuje peščica družb, vlade pa se brez zadržkov vmešavajo v uredniško politiko. Raziskovalno novinarstvo zato za novinarje takoj postane življenjsko nevaren posel in je zaradi tega zgolj izjema. Internet je zdaj omogočil korenite spremembe. O tem so prejšnji teden v Bonnu razpravljali na globalnem medijskem forumu (Global media forum).
Kot eden od zglednih primerov je bila predstavljena informativna stran Lavaca, ki je priljubljena po vsej Južni Ameriki. V argentinski prestolnici Buenos Aires jo je marca 2001 ustanovila skupina novinarjev. Claudia Acuña, ki je ena od soustanoviteljic, pravi, da je dolgo delala v klasičnih medijih. Potem je dala odpoved in ostala na cesti, ravno tam, kjer je takrat bilo treba biti. Kmalu so se namreč začeli protesti, zaradi katerih je moral zapustiti svoj položaj predsednik Fernando de la Rua. Med demonstracijami je umrlo 25 ljudi in Lavaca se je takrat uveljavila z necenzuriranimi reportažami.
Od takrat se je iz zadruge spremenila v mrežo, v kateri sodelujejo pofesionalci in laiki. Imajo svojo tiskovno agencijo, ta tedensko pošilja elektronsko pošto z reportažami in komentarji, ki jih tradicionalni mediji le redko uporabijo. Medtem ko so tradicionalni mediji recimo nedavne demonstracije v Buenos Airesu proti politiki Izraela na zasedenih ozemljih označili za “antisemitske”, je Lavaca poskusila predstaviti razliko med antisemitizmom in anticionizmom. S takšnimi članki Lavaca doseže 120 tisoč bralcev na teden. Vsak teden posnamejo tudi enourno oddajo v avdio obliki, ki jo predvaja 88 radijskih postaj. Izdajajo še časopis Mu z naklado 4500 izvodov, ki dopolnjuje program.
Enako uspešna je tiskovna agencija Pelota de Trapo, ki je nastala s pomočjo organizacije z enakim imenom, ta od leta 1974 skrbi za revne otroke. Tudi ta agencija tedensko informacije pošilja prek elektronske pošte, jih objavlja na spletni strani in izdaja mesečnik ape. Na tak način doseže po lastnih podatkih 60 tisoč bralcev. Vodja agencije Alberto Morlachetti pravi, da so vplivni tudi zato, ker njihova sporočila delno povzemajo tudi tradicionalni mediji.
Čeprav Lavaca in Pelota de Trapo ne uporabljata socialnih mrež Facebook in Twitter, je tam že mogoče najti povezave na njune strani. Tudi na Flickerju je mogoče najti Lavacine objave o zaščiti prostitutk. Slaba stran interneta pa je, da so informacije zaradi vse večje ponudbe vse manj pregledne. Alberto Morlachetti domneva, da so kljub temu uspešni zato, ker ljudje ustvarjalce dolga leta poznajo in vedo, da delajo resno.
...
