Prvi v visokošolskem resorju morda pravno gledano ni grešil, saj je premoženje prijavil Kosovi komisiji, a tajenje novinarjem je nedopustno zanikanje preglednosti delovanja oblasti pred javnostjo in odsev nerazumevanja neke temeljne pravice v demokraciji. Pravica vedeti (sic!) je namreč pri javnih funkcionarjih, ki upravljajo državo in sprejemajo odločitve, katere vsak dan zadevajo vsakega od nas, neodtujljiva in zato tudi pri politikih pomembno razširjena. Sploh ko gre za njihove vezi z gospodarstvom, za katero pod Alpami ves čas velja sum perverznih spreg z vladajočimi. /…/ Od šefa vlade seveda ni bilo pričakovati nenadnih potez, a je bilo njegovo sporočilo pravzaprav nenavadno jasno: Golobič je storil napako, ki bo imela posledice in ki ruši zaupanje. Z nobeno besedo ni pokril ministra ali zanj iskal opravičil. Politika, ki je prišla na oblast z zastavo, da bo državo naredila bolj transparentno, dvignila raven politične kulture in odgovornosti, ne more mimo takšnih dogodkov. Še pomnite izrek “Na tem stojimo ali pademo”?
Matija Stepišnik v Večeru
Recimo, da Gregor Golobič ne bi odstopil kot minister. Kaj bi to pomenilo? Janša in celotna opozicija bi dobila strahotno močno orožje; ob vsaki priložnosti bi ponavljala, da lahko levi politiki lažejo volilcem, pa se jim nič ne zgodi. Naprej. Kako bi minister Golobič razložil, zakaj je treba telekomunikacije podrediti visokošolskemu ministrstvu? Kako bi vlada prepovedala bankam kreditiranje tajkunov?
/…/
Afera Ultra je za Golobiča nekaj takšnega kot za Franceta Arharja afera s plačo, za Janeza Janšo afera Patria in za Draška Veselinoviča afera s tajkunskimi krediti. Za vsako rit se najde palica, bi rekli naši dedje.
Borut Hočevar v Žurnalu 24
Zaupate takemu človeku, da mu gre za zakonitost, da resno misli s svojimi političnimi napovedmi in da ne manipulira? Boj proti tajkunom je Golobičeva najbolj jasno izražena politična zahteva. Takoj, ko je o boju proti tajkunom začel govoriti prav Golobič, in zdaj se je – glejte, no glejte – ustanovila še komisija, je bilo jasno, da je vse skupaj farsa. Ali pa prenos Telekoma – ga podse prenaša zaradi transparentnosti, ali zato, da bo kaj zaslužil? Ker če se spominjate, Telekom in Mobitel sta v medijih že davno veljala za Golobičevo “ozemlje”. Seveda je vedno zanikal, da bi bilo tako. Ampak zanikal je tudi Ultro.
Simona Toplak v Financah
Medijska hunta “raziskovalnih novinarjev”.
Čakamo, da grejo še ostali politiki čez tako podroben rentgen
Ob tem ko novinarji klestijo po Golobu, so novinarji sami izbruhali ven že toliko laži, da je že kar neverjetno in s kakšno lahkoto in se nihče ne opraviči. Res hijene. Murdoch bi bil ponosen
hja,
konsistentnost in načelnost sta stvari, ki sta tuji skoraj vsej slovenski novinarski srenji.
Z zadnjim pogromom na Golobiča je to res postala prava drhal!
V vsakem pravnem postopku je denimo eno najpomembnejših načel sorazmernost uporabe (represivnih) sredstev.
In zdaj se pojavi vprašanje, ali so na Golobičevo samorazkritje (v bistvu je lastništvo razkril direktor Ultre), obžalovanje in priznanje reagirali sorazmerno s težo njegove napake?
Ali je zdaj vsaka nepravilnost, neresnica, zamolčevanje resnice ali napaka že avtomatično poimenovana LAŽ? Mar novinarji ne ločijo več razlike med lažjo in neresnico? Ali pa zdaj te razlike nočejo videti, ker jim v pogromu pač tako ustreza?
Ali bodo zdaj podobno preverili prave laži in plagiate Janše, Peterleta, Pahorja, Kresalove, Podobnikov, Jelinčiča in vseh drugih? Pravzaprav v slovenski politiki ni nedolžnih!
Sam v več kot 15 letih kariere ne pomnim politika, ki ne bi sprevračal resnice, iskal takšne in drugačne krivine, zamolčeval neprijetna dejstva ali celo odkrito lagal. Prav Janez Janša je denimo veliki mojster laganja in pri tem je sposoben celo kao gledati v oči. A dejansko on ne upa gledati v oči, temveč arogantno gleda skozi novinarje, medtem pa laže do skrajnosti.
Ampak naj kamen vrže prvi, ki je brez greha!
In slovenska novinarska drhal ima zadnja pravico za tovrstno kamenjanje.
Zadeva je klasični psihološki”witch hunt”. Če smo opazovali politike, ki se ob Golobiču počutijo nelagodno, ker ni ravno “povprečnega formata”, so tudi drhal-novinarji občutili določeno nelagodje. Iz čiste osnovne človeške (ne)samozavesti. Intervju z Golobičem lahko naredi recimo Milharčič, novinar Financ pa lahko pošlje samo kakšen vprašalnik.
Dodatno bo sežig Golobiča na grmadi očistil tudi drhal, saj “kaj pa bo on zdej tle nekaj pridigal, a misli da je boljši k’ mi”. Slovenci radi porežemo, če kaj štrli ven.
Ljudstvo pa.. ah, je že Cankar svoje povedal, samo nekateri se še nismo odločili, ali smo vendarle bolj protestanti… je pa že skoraj sigurno, da je protireformacija pred (etapno) zmago..
Ja zanimivo kaj bo reklo ljudstvo. Tisti, ki delajo zadnje analize so rekli, da so je pogrom motiviral volivce Zaresa. Zanimivo: torej, ljudstvo ni nasedlo histeriji, ki zadnji teden obvladuje novinarje. Mar je res še nekaj upanja