Marko Pavliha ne bi odklonil. Ponudbe, da postane predsednik uprave Luke Koper. To ni zgodba prijatelja Sebe. Precej ljudi, da ga h ‘kandidaturi’ nagovarja, je za današnje Primorske novice dejal vsestransko nadarjeni in uporabni Pavliha. Marko Pavliha. Tudi Milan M. Cvikl očitno ne bi odklonil. Ponudbe, da postane predsednik uprave NLB. Če bodo ustrezni pogoji in tako dalje, je v ponedeljekovem Studio City povsem resno napletal Cvikl. Milan M. Cvikl. Bilo bi škoda, če ne bi te posrečene miniature Marcela Štefančiča tukaj povzel integralno pa i šire.
Ste kandidat za direktorja NLB?
Glejte, predsednik uprave ali član uprave NLB ali kdor koli bo seveda izbran s strani nadzornega sveta …A ste kandidat, to me zanima?
Jaz sem seveda v NLB delal kot sem večkrat …To še nič ne pomeni.
Ne …/medklic drugega gosta v studiu Andreja Vizjaka/ Da ali ne?
Jaz sem že povedal. Če bodo ustrezni pogoji, če se bo seveda oblikovala ekipa, predvsem pa, da bodo zelo jasno določeni elementi, kaj in kakšna je natančna lastniška politika tako največjega kot drugega največjega lastnika …Kakšna bo razlika med imenovanjem /Draška/ Veselinoviča in imenovanjem vas za direktorja?
Ne vem, kakšna bo razlika. Vse je odvisno od tega, ali se bodo potencialni člani oziroma kandidati …S političnega vidika – kakšna bo razlika?
Poglejte, ne vem, kako se bo ta postopek peljal. če se bodo posamični člani soočili s programi, potem bo razlika. Vendar počakajmo, do tega je še kar nekaj mesecev.
Pred nekaj dnevi sem (se) vprašal:
A tam okrog premierovega kabineta res ni žive duše, ki bi ‘pristojnim’ razložila, da se zdaj nihče, ampak res nihče, ki so ga zadnja leta videli v krogu 200 kilometrov okrog katerega koli vladnega politika ali ki je to celo sam (kot Cvikl), ne sme niti poigravati z mislijo na položaj predsednika uprave NLB (pa če bi bil sam Paul Volcker ali Karl Otto Pöhl)?
Bilo je retorično.





Hmmm, če mi Vojko oprosti, ampak naj iskreno odgovori na naslednje vprašanje: “Ali bi ti,ali pa nekdo, ki ga poznaš, in ima poštimano podstrešje, kandidiral za “izpostavljenega člana” cirkusa za 6.000 EUR keš na ruke mesečno?”
Vsak dan brezplačno dobiš še vsaj dve objavi v časopisu o tvojih dommnevno umazanih gatah, tri javne pozive politike, koga moraš obglavit, dva poziva za odstop, ker je pes tvoje žene kakal na istem travniku kot kučanova mačka, dvajset klicev lobistov, od katerih jih vsaj pet trdi, da samo oni “truly represents Mr. Borat”, pet obiskov prijatljev, ki so ti prišli ponudit “pomoč”, seveda s primerno kompenzacijo (tu si zamisli še pomežik in šepet “10 percent”….)
Ni čudno, da je treba tudi pavlihe (kao) prosit, da bi izpolnili državljansko dolžnost.
Pri vsem je seveda ključna definicija, kaj je poštimano podstrešje, oziroma za koliko ojrov si pripravljen nastopati v cirkusu z gatami na glavi in svinčnikom v nosu.