Naklada Delu ni zrasla, vsi dnevniki navzdol *

Delo je še vedno ni več * dnevnik, ki mu na letni ravni najhitreje pada naklada. Zdaj sta je to, po pravkar popravljenih objavljenih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice, precej izenačeno z Dnevnikom in Slovenskimi novicami. Vsem trem Obema je v prvem letošnjem četrtletju naklada glede na primerljivo lansko obdobje padla za približno slabih osem odstotkov, Večeru za dobrih šest, Financam za štiri in pol, Delu pa za dobra dva odstotka. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem (zadnjim lanskim) pa je imelo Delo kot edini v pregledu upoštevani dnevni časopis višjo naklado (na račun večjega števila naročnikov); so vsi drugi so dnevniki z naklado prav tako nazadovali. Skupna naklada petih dnevnikov se je v primerjavi z prvim lanskim četrtletjem v letošnjem prvem zmanjšala za 15 19 tisoč izvodov, v štirih letih pa za dobrih 30 37 tisoč.

rpn1a-09.jpg *

Po dosežkih poslovanja, kakor so jih včeraj predstavile Finance, so lani založniki omenjenih dnevnikov navzlic padajočim nakladam in padcu oglaševanja v drugi polovici leta poslovali pozitivno, v primerjavi z letom prej pa se je popravilo predvsem Delo.

___

* Popravljeno v skladu z spremenjenimi podatki o Delovi nakladi, objavljenimi na spletni strani Soza.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Naklada Delu ni zrasla, vsi dnevniki navzdol *”
  1. mimoidoči je rekel/rekla:

    Ali so na Delu prišteli naročnike preoblikovanega Maga?

  2. novinar je rekel/rekla:

    in to naj bo revidirana prodana naklada, ko se domnevno največji in “najuglednejši” Janšičevski ali “Koširjevski”, kakor vam drago, dnevnik na dan objave raziskave spomni, da je poslal za nekaj 1000 bralcev napačne podatke?!

    Realnost je gotovo še za nekaj K nižja! In to za vse dnevnike.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 20. avgust 2009 

Najnovejši podatki Slovenske oglaševalske zbornice o prodani nakladi slovenskih dnevnih časopisov potrjujejo, da splošni osip kupcev čedalje bolj občutita tudi bulvarec Slovenske novice in poslovni dnevnik Finance. Število prodanih izvodov Novic je v drugem letošnjem četrtletju primerjavi s prvim upadlo celo (razmeroma) za največ in padlo pod 80 tisoč (v primerjavi z letom 2005 za dobro desetino), najmanj pa Dnevniku. Na letni ravni, glede na lansko drugo četrtletje, so padci naklad precej izenačeni: od Dnevnika, ki mu je naklada padla [...]

vojko, sreda, 29. julij 2009 

Privlačnost slovenskih časopisov za bralce se zmanjšuje nekako tako naglo kot pred leti povpraševanje po izdelkih slovenske tekstilne in čevljarske industrije. V štirih letih se je doseg šestih dnevnikov, upoštevanih v spodnji tabeli, zmanjšal za 155 tisoč bralcev oziroma petnajst odstotkov, pri čemer je skorajda že strmoglavilo (za skoraj tretjino) število bralcev Dela, občutno pa je nazadoval tudi Dnevnik. Slovenske novice so po najnovejši nacionalni raziskavi branosti (NRB) agencije Valicon ostale na vrhu, a kot vsem drugim plačljivim dnevnikom (z [...]

vojko, torek, 2. marec 2010 

Država se je z letošnjim proračunom namenila pobrati za dobrih sedem milijard evrov davkov in prispevkov. To je slabe pol milijarde več kot lani, dobre pol milijarde evrov manj kot v rekordnem letu 2008 in nekako toliko kot leta 2007. Januarja letos je v proračun iz tega vira prišlo manj kot pol milijarde evrov, torej približno 7 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov. Moralo bi jih kakšnih 9 odstotkov, kajti januar je (ob aprilu, juliju in oktobru) mesec, ko davkarija poleg ‘rednih’ [...]

vojko, četrtek, 29. julij 2010 

Tega še ni bilo: Delo in Večer imata (po Nacionalni raziskavi branosti) enako število bralcev, Dnevnik za njima zaostaja za manj kot odstotno točko. Šestih dnevnikom, upoštevanim v spodnji tabeli, se je od leta 2006 doseg skupno zmanjšal za skoraj četrt milijona oziroma več kot petino, največ (za več kot tretjino) Delu, le nekaj manj sta nazadovala Dnevnik in Primorske novice. Slovenske novice so tudi po najnovejši NRB agencije Valicon dnevnik z največjim dosegom, a se jim je število [...]

vojko, torek, 1. december 2009 

Izkušnje nas učijo, da je pot iz ekonomske krize vselej ena sama in da ta zahteva strukturne spremembe, racionalizacijo dela in poslovanja, skratka, večjo produktivnost družbe v celoti. Z gospodarskimi protikriznimi ukrepi pa je vlada predvsem ohranjala neustrezno strukturo, ščitila nerentabilna delovna mesta in v mikroekonomijo vnašala socialo.
/…/
Če lani ni bilo mogoče živeti s 500 evri in letos ne s 600, potem prihodnje leto ne bo mogoče tudi s 700 ali 800 evri. Za toliko se bo namreč podražila [...]