Prišli so kot na lasten pogreb (Washington Post), novinarji Hearsta, USA Today, McClatchya, Dallas Morning News, Washington Posta in Timesa ter Boston Globea. Njihovi delodajalci so v različnih stadijih zatona ali umiranja, ameriška politika pa pred dilemo ali in kako naj pomaga nekoč tako mogočni in dobičkonosni časopisni industriji. Morda s tem, da založnikom ‘dodeli’ status neprofitnih organizacij?
Under a bill proposed by Mr. Cardin, newspapers turning to nonprofit status would no longer be able to make political endorsements but could report on all issues including political campaigns. Advertising and subscription revenue would be tax-exempt and contributions to support coverage could be tax deductible.
Mr. Cardin has said that his aim is to preserve local papers, not large newspaper conglomerates.
/…/
Sen. John Kerry (D., Mass.), the chairman of the Senate Communications, Technology and the Internet Subcommittee, said that layoffs, closings and cutbacks have turned the nation’s newspapers into an “endangered species” as readers and advertisers turn to the Web.
/…/
Arianna Huffington, editor in chief of the Huffington Post, a Web site of opinion and news, said despite all the hand-wringing about the decline of the newspaper industry, these are good times for news consumers.
“Can anyone seriously argue that this isn’t a magnificent time for readers who can surf the net, use search engines, and go to news aggregators to access the best stories from countless sources around the world — stories that are up-to-the-minute, not rolled out once a day?” she said in prepared remarks.
Ms. Huffington said the future of journalism is not dependent on the future of newspapers.
AP via WS Journal
Po naključju je senatni pododbor o ’stanju tiskane besede’ razpravljal na dan, ko je Amazon precej nepričakovano (komaj nekaj mesecev po razkritju druge generacije ‘digitalne tiskovine’ kindle 2) razkril naslednjo, kindle dx, očitno namenjeno tiskovinam večjega formata kot so knjige. Časopisom torej. Poznavalci domnevajo, da je Amazon pohitel, ker je bil za prihodnje leto iz neuradne ‘koprodukcije’ Plastic Logic-Hearst napovedan prvi časopisom posvečeni elektronski papir.
As part of the efforts to broaden the Kindle’s appeal, the publishers of the Washington Post, New York Times and Boston Globe will test selling the Kindle DX at a reduced rate to a small number of people that subscribe to their Kindle editions.
The publishers characterized their involvement as an experiment and offered few details about pricing and criteria for customers to qualify for reduced-rate Kindles.
Po nekaterih pogovorih in člankih v zadnjem tednu imam občutek, da marsikje in marsikdo krizo časopisne industrije še vedno podcenjuje. V dveh ozirih: (prvič) da gre za konjunkturno krizo (tu in tam povezano s problemov ‘vsebine’, a v glavnem posledico splošne gospodarske krize) in (drugič) da gre za ‘ameriški problem’. Bojim se, da ni tako preprosto. Kriza časopisne industrije ni zgolj ameriška (za spremembo sveži podatki o razmerah na Češkem, kjer so v prvem letošnjem četrtletju ugasnili 20 tiskanih izdaj) in ni zgolj konjunkturna. Po bralcih so se v splet usmerili tudi oglaševalci, sesedata se oba stebra poslovnega modela. Dejstvo, da imajo časopisi (tiskane in spletne izdaje skupaj) več bralcev kot kadar koli, je varljivo. Iz tega doslej še nobenemu založniku ni uspelo narediti denarja.
Drugače rečeno: časopis, ki stane en evro, je založniku (čez palec in v ‘predkriznih’ časih) prinesel dva, po odštetih stroških tiska in distribucije mu je spet (čez palec) ostal en (za financiranje vsebine). V verigi je bilo veliko delovnih mest, od novinarskih preko tiskarskih do raznašalskih (v polpretekli zgodovini še stavskih), dobički pa dvomestni. Enega evra od bralcev ni več, še manjši je postal evro od oglasov. Ostali so stroški, ki jih časopisna industrija ne more preseliti v Vietnam ali Bangladeš. Glasbena in filmska industrija se na podobne okoliščine nista odzvali (pravočasno), časopisna je poleg tega svoje vsebine sama (v veliki meri) naredila brezplačne (deloma tudi zato, ker ni preprostega, prepričljivo varnega modela spletnega plačevanja). A tudi če jih ne bi, ne bi bilo bistveno drugače.
Digitalna tiskovina je ena od možnosti (tehnološko in ‘pilotno’ zadeve psopešeno napredujejo), a podobno kot v primeru iTune obstaja tudi precejšnja verjetnost (in tehnološka odvisnost), da sama časopisna industrija iz tega ne bo naredila poslovnega modela. Zato nobenega od dveh evrov zelo verjetno nikoli več ne bo ‘dobila nazaj’ v celoti, še več, čeprav se bo znebila zajetnega dela stroškov tiska in distribucije, bo nujen ’strukturni’ premislek o vsebinah.
Trenutno časopisna industrija še vedno v izdatni količini financira tiste, ki so v spletu v velikanskih količinah na voljo brezplačno iz drugih virov, varčevati pa je začela (drastično) pri tistih, ki so njena primerjalna prednost. Tistih nekaj redkih založnikov, ki tega ne počne (v ‘preveliki’ meri), ima tudi manjše težave in boljše možnosti, da preživijo. Na papirju in/ali kot digitalna tiskovina.
Končno se malo premika.. Tudi Apple ni klasično podjetje za distribucijo glasbe in imajo enega redkih digitalnih poslovnih modelov za ves svet, ki deluje in podobno bo gotovo na ostalih področjih. Počasni so premiki k ne-ekonomiji (Carlo Formenti)…
Prvi del o prizadevanjih ameriških časopisnih podjetij se še vedno skoraj bolj ukvarja s tem, kako novice, komentarje in zanimivosti narediti bolj “časopisne” in ne kako jih narediti privlačne za bralca in kako pritegnit in obdržat njegovo pozornost.
Latromantis piše o počasnosti premika k net-ekonomiji, vendar po mojem ni prav nobene razlike med novo in pa staro ekonomijo, ampak samo med novimi in starimi poslovnimi modeli. Na konkurenčnih trgih se cena izdelkov s časom približa mejnim stroškom, stroškom, ki omogočijo branje novice še enemu dodatnemu bralcu. Kar, kot piše Vojko, velja od nekdaj tudi za ceno časopisov, ki je bila vednoj nižja od povprečnih stroškov na izvod. Na internetu gredo mejni stroški širjenja novic proti nič, cene pa posledično tudi (ne glede na razvoj mikroplačilnih sistemov, ki so jih že verjetno par stokrat poskusili “inovirati”, pa se nikdar niso prijeli, tehnoloških in stroškovnih ovir za njihovo uvedbo namreč že nekaj časa ni več).
Apple ima prednost pred vsemi, ker je njegova tudi “platforma” za poslušanje glasbe, vendar je na tem uspel zgradit celovito ponudbo, kjer je to legalno, enostavno, integrirano, cenovno sprejemljivo, pa še kaj.
Moj Veliki šef se zadnji dve leti ukvarja s tem, kako bi kaj zaslužil ne samo s tolčenjem po plehu, kot pravi, tudi sam dizajn in odlično trženje, ki ga je držalo v luksuznem cenovnem razredu mu ni več dovolj, ampak z novostmi in inovacijami s svojega področja delovanja. Odkar ima novi iPhone je čisto navdušen nad premišljenostjo in celovitostjo ponudbe pri Applu in vsakemu okrog entuziastično razlaga, kako elegantno in enostavno so mu spet spulili nekaj dodatnih evrov iz denarnice.
http://closetmonster.wordpress.....bodni-trg/
http://closetmonster.wordpress.....issed-off/