* Članek je v izvirniku objavljen v Financah.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) je prejšnji mesec izdala začasno odločbo, s katero je korenito posegla na veleprodajni trg zaključevanja klicev v javnih mobilnih omrežjih (op. klic iz prvega v drugo mobilno omrežje v prvem izvira in se v drugem zaključi. Kličoči uporabnik plača ceno celotnega klica operaterju prvega mobilnega omrežja, ta pa drugemu operaterju plača ceno zaključevanja klica v njegovem omrežju. Cena zaključevanja klica predstavlja del stroškov, zajetih v ceni celotnega klica, ki jo plača kličoči uporabnik.) Povod za nujno začasno ureditev cenovnih razmerij med operaterji je bil izračun izredno nizke veleprodajne cene zaključevanja klicev s strani družbe Mobitel (0,030 €). Natančnejša analiza Apekovega začasnega ukrepa kaže na zelo verjetno pristransko regulacijo trga, številna vprašanja pa sproža tudi Mobitelova izjemno nizka cena.
Mobitelov izračun stroškovne cene kaže, da so bile njegove veleprodajne cene zaključevanja klicev v preteklosti zelo verjetno mnogo višje od stroškovne cene. Hkrati s tem je Mobitel vzdrževal visoke cene klicev iz svojega (v druga mobilna) omrežja ter v svojih najpopularnejših paketih ponujal cene klicev v lastnem omrežju, ki so bile nižje od cen zaključevanja klicev. Mobitel je s takšno cenovno politiko manjša konkurenta, Si.mobil in Vego, ves čas silil v podrejeni položaj. Čeprav so posledice tovrstnega ravnanja dobro znane in imajo ekonomsko razlago, je presenetljivo, da niti urad za varstvo konkurence niti Apek tovrstnega ravnanja nista ustrezno preučila in sankcionirala.
Večji operaterji lahko s cenovno politiko izrabljajo omrežne učinke, po katerih se uporabnikom bolj splača biti naročnik večjega omrežja. Razlika med cenami klicev znotraj omrežja in klicev iz omrežja hkrati s cenami zaključevanja klicev, ki so krepko nad stroškovnimi cenami, lahko v nekaterih primerih duši konkurenco v korist večjega omrežja. Mobitel je tipičen primer operaterja, ki je uspešno izkoriščal omrežne učinke in dušil konkurenco ter s tem na domačem trgu uspel ohraniti drugi največji tržni delež med vsemi operaterji v EU.
Oba manjša operaterja, Si.mobil in Vega, sta bila ves čas v podrejenem položaju. Za nameček je Apek že leta 2002, dobra tri leta po vstopu na trg, Si.mobil določil za operaterja s pomembno tržno močjo. Odločitev je usodno vplivala na nadaljnji razvoj trga in Mobitel je še dodatno okrepil svoj tržni položaj. Razmere na trgu so bile usodne za Vego. Tušmobil in T-2 sta na trg vstopila v času, ko so se cene zaključevanja klicev v Mobitelovem omrežju že krepko znižale.
Razmere na slovenskem mobilnem trgu še zdaleč niso konkurenčne, kar potrjuje izračun stroškovnih cen zaključevanja klicev.
Nesorazmerja na trgu se lahko umilijo z začasno asimetrijo cen zaključevanja klicev (op. manjši operater lahko zaračunava višjo ceno zaključevanja klicev). Takšen regulatorni ukrep je namenjen zmanjševanju negativnih omrežnih učinkov in krepitvi konkurenčnosti trga, s čimer naj bi na dolgi rok pridobili tudi uporabniki. Si.mobil (ob Vegi) si je asimetrijo cen zaključevanja klicev glede na Mobitelove cene izboril šele novembra 2003. Apek je asimetrijo za Si.mobil ukinil s 1. aprilom 2009. V času asimetrije je Si.mobil svoj tržni delež po uporabnikih povečal za eno tretjino na 27,8 % konec leta 2008. Preostala operaterja, Tušmobil in T-2, sta imela konec leta 2008 skupaj le 6,1 % tržni delež. V EU je bil konec leta 2007 povprečni tržni delež vodilnih operaterjev 39,4 % in glavnih konkurentov 32,1 %.
Mobitel je po desetih letih od vstopa konkurence na trg ohranil drugi najvišji tržni delež med vsemi vodilnimi mobilnimi operaterji v sedemindvajsetih članicah EU. V takšnih razmerah tudi drugi največji konkurent ne more doseči ekonomije obsega, ki bi mu omogočala doseganje primerljive učinkovitosti kot jo dosega Mobitel. Razmere na slovenskem mobilnem trgu torej še zdaleč niso konkurenčne, kar potrjuje izračun stroškovnih cen zaključevanja klicev. Mobitelova stroškovna cena je 0,030 € (povprečje v EU je 0,0855 €), iz Apekovih dokumentov ocenjena Si.mobilova stroškovna cena pa 0,058 €. Apek je z lastnim modelom izračunal stroškovno ceno zaključevanja klicev v višini 0,0523 € (za operaterja s 25 % tržnim deležem).
Uveljavitev simetrije, ki bi ceno zaključevanja klicev izenačila z Mobitelovo stroškovno ceno, bi po ugotovitvah Apeka za ostale operaterje mobilnih omrežij v celoti porušila premoženjska razmerja. Zato je Apek ceno zaključevanja klicev za Mobitel in Si.mobil določi na ravni cene, ki jo je izračunal sam. S tem je Mobitelu določil 74,3 % višjo ceno od njegove stroškovne cene zaključevanja klicev, Si.mobilu, ki je na trgu podrejeni operater, pa omogoča le pokrivanje 90 % stroškovne cene.
Apek je sočasno določil asimetrijo za Tušmobil in T-2 v razmerju 1: 1,5, kar jima omogoča zaračunavanje največ 0,0785€. Oba operaterja izkoriščata možnost nacionalnega gostovanja v Mobitelovem omrežju, za katerega Mobitelu plačujeta stroškovno ceno, sama pa za zaključevanje klicev računata več deset odstotkov višjo ceno. Njun dejanski strošek je torej bistveno nižji kot bi bil strošek operaterja, ki bi bil v celoti odvisen od lastnega mobilnega omrežja.
Apek s svojimi odločitvami (ne)hote favorizira Mobitel, Tušmobil in T-2 na škodo Si.mobila. Slednji za zaščito svojih interesov v Sloveniji nima prav veliko možnosti. Analiza upravnih sporov, s katerimi so operaterji v preteklosti skušali izpodbijati regulatorjeve odločitve, ni spodbudna. Operaterji so uspeli kvečjemu zaradi procesnih napak, če pa so se sodišča lotila tudi vsebine, so se sodni postopki močno zavlekli.
...
