Avstralija se oborožuje – a ne (zgolj) zaradi Kitajske

V naslednjih dvajsetih letih naj bi za modernizacijo avstralskih oboroženih sil šlo 70 milijard dolarjev, podmorniška flota naj bi se podvojila, država pa bi kupila 100 modernih letal tipa F-35 Lightning II (Joint Strike Fighter), s katerimi bi nadomestila ameriške F-18 Hornete . Prav tako naj bi kupili osem ladij in okrepili mornarico, ki že zdaj poseduje petdeset plovil, od podmornic do fregat. Kopenske sile bodo dobile 1100 oklepnikov in sedem novih transportnih helikopterjev. Kot je načrt na krovu ladje HMAS Stuart, zasidrane v pristanišču v Sydneju v soboto predstavil predsednik vlade Kevin Rudd:

It’s important for our own capability requirements … for the Australian Defense Force to be prepared to meet a range of contingencies arising from military and naval buildups across our region. That is prudent, long-term defense planning, and we believe we’ve got the balance absolutely right.

Avstralski obrambni minister Joel Fitzgibbon je zanikal, da bi oboroževanje bilo zgolj posledica večje kitajske grožnje. Peking za modernizacijo svojih oboroženih sil vsako leto primakne za dobrih 15 odstotkov več sredstev, vojaški proračun pa se že približuje sedemdesetim milijardam dolarjev. Avstralija za obrambo namenja 16 milijard dolarjev in naj bi po načrtu, imenovanem Force 2030, vsako leto proračun povečala za 3 odstotke. Oborožene sile so razdeljene na tri veje in jih sestavlja 53.000 vojakov in 22.000 rezervistov. Po besedah obrambnega ministra se razmerje moči v regiji spreminja, kar bi lahko privedlo do trenj:

We do think that there will be a number of other powers floating about, China and India for example, the re-emergence of Russia. It’s natural that that sort of change can, and probably will, lead to strategic competition and maybe strategic tension, which in turn can turn into miscalculation.
This country is determined to ensure that we are ready for any such contingencies. That’s why we’re substantially increasing our military capability so that we can defend this nation without necessarily relying on the armed forced of any other nation state.

V 140 strani dolgem  vladnem dokumentu Defending Australia in the Asia Pacific Century: Force 2030 , ki velja za podlago obrambnemu načrtu, je predvidena rast kitajske vojaške moči:

China will be the strongest Asian military power, by a considerable margin. A major power of China’s stature can be expected to develop a globally significant military capability befitting its size.
But the pace, scope and structure of China’s military modernisation have the potential to give its neighbours cause for concern if not carefully explained, and if China does not reach out to others to build confidence regarding its military plans.

Avstralija velja za tesno zaveznico ZDA in ima v Afganistanu 1100 vojakov. Kontingent naj bi v prihodnosti povečali na 1500 mož in tako sledili novi strategiji ameriške administracije. Brez dvoma si obe državi prizadevata ohraniti raven sodelovanja, po drugi strani pa v Pekingu na to povezovanje gotovo gledajo z negodovanjem, saj ga razumejo kot ustvarjanje zavezništva proti njihovi naraščajoči moči v regiji in v svetu.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 24. november 2009 

Predsednik ZDA Barack Obama je prejšnji mesec podpisal največji vojaški proračun do zdaj. ZDA bodo v letu 2010 tako porabile za vojsko 680 milijard dolarjev – v ta znesek mnogi izdatki, ki so povezani z vojsko niso vključeni -, kar je več kot preostali svet skupaj. Letošnji proračun ZDA za vojsko je bil vreden 651 milijard dolarjev, leta 2000, za primerjavo, 280 milijard dolarjev.
Ob tem je Obama moral priznati, da so revizorji pregledali 96 velikih vojaških projektov in odkrili presežno [...]

sašo ornik, sreda, 3. februar 2010 

Razumljivo je, da se Kitajcem z rastjo njihove gospodarske moči, z 1,3 milijarde  prebivalcev in ogromnim ozemljem vedno bolj postavlja tudi vprašanje, kako v prihodnosti varovati svoje interese v  svetu, kako okrepiti  obrambne sile in se pripraviti na morebitne konflikte z drugimi državami. Eden izmed odgovorov je tudi krepitev vojaške prisotnosti daleč od svojih meja, kar pa je neposredno povezano z gradnjo vojaških oporišč, ki omogočajo lažje posredovanje s silo v ključnih regijah.
Ena izmed takšnih regij je Bližnji vzhod. Upokojeni [...]

sašo ornik, četrtek, 25. februar 2010 

NATO je iz zavezništva, ki bi naj povezalo države zahodne Evrope z ZDA, da bi se lažje obranile ogromne sovjetske konvencionalne premoči po zaključku druge svetovne vojne, prerasel v svetovno policijo. Zasnovan za obrambo držav članic pred zunanjim napadom je zdaj v vlogi branilca interesov zahoda v oddaljenem Afganistanu. Nič čudnega, če se toliko ljudi sprašuje, kaj ima Afganistan z obrambo držav članic zavezništva in ali ni ta vojna tako ali tako že zdavnaj zavožen projekt.
Nizozemska vlada je že padla [...]

sašo ornik, sobota, 25. april 2009 

Počasi se stvari vračajo na svoje pravo mesto. Svetovna gospodarska kriza vedno bolj kaže zobe, hkrati pa vsaj delno razkriva prihodnje odnose med velikimi silami. Preteklo desetletje je res videlo tako imenovano vojno proti terorizmu in skozi neumorno propagando v medijih, povzročeno s katastrofalnim napadom na ZDA enajstega septembra 2001, se je marsikomu zdelo, da pravi konflikt enaindvajsetega stoletja leži v odnosu med Zahodom in islamskim svetom, toda pod površjem so potekali globoki premiki, ki bodo oblikovali prihodnjo podobo [...]

sašo ornik, petek, 21. avgust 2009 

Če je ameriški predsednik Barack Obama napovedoval umik iz Iraka in so demokrati Bushevi vojni nasprotovali, pa so se v Afganistanu vseeno odločili delovati podobno kot Busheva administracija v Iraku, torej po strategiji generala Davida Petraeusa, s povečevanjem sil. Celo o pogovorih z zmernimi uporniki se govori, kar kaže na preslikavo strategije iz Iraka, kjer so si Američani tudi zagotovili delovanje bolj zmernih elementov sunitskega odpora in s tem izolacijo Al Kaide in njej podobnih skupin.
Vojna v Afganistanu se je [...]