Bawag v rdečih številkah in z državno pomočjo

Banka Bawag, ki je vložila predlog za stečaj Istrabenza, je leto 2008 zaključila s 548 milijoni evrov izgube in potrebuje državno pomoč. Od avstrijske države bo dobila 950 milijonov evrov: s 550 milijoni evrov jo bo država dokapitalizirala (v zameno bo dobila vrednostne papirje brez glasovalne pravice), za preostalih 400 milijonov evrov pa bo država za pet let prevzela garancije za rizične vrednostne papirje, poroča dnevnik Presse.

Pomoč avstrijske države banki Bawag ne bo zadostovala. S finančno injekcijo v vrednosti 205 milijonov evrov ji bo pomagal še lastnik, to je ameriški finančni sklad Cerberus. Na kapitalskem trgu pa mora še sama najti 50 milijonov evrov. To pomeni, da banka Bawag potrebuje skupaj 1,2 milijarde evrov. Cerberus je od leta 2007 90-odstotni lastnik banke Bawag. Ni še znano, ali bosta banki priskočila na pomoč tudi manjšinska lastnika avstrijska pošta in zavarovalnica Generali. Prvi mož Bawaga David Roberts pravi, da bodo pod določenimi pogoji pri dokapitalizaciji lahko sodelovali tudi drugi zasebni institucionalni investitorji. Za 80 milijonov evrov posojil Istrabenzu je banka Bawag po pisanju Presse že zagotovila ustrezne rezervacije.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 14. december 2009 

Hypo Group Alpe Adria je za skupaj tri evre pristala v rokah avstrijske države. Kot je pol ure pred današnjim odprtjem bančnih okenc po pisanju spletne izdaje dunajskega dnevnika Presse sporočil avstrijski finančni minister Josef Pröll, je dunajska vlada za hudo načeto banko (šesto največjo v Avstriji), ki je največja (67-odstotna) lastnica, bavarska LB, ni hotela dokapitalizirati, prav tako pa sta se temu uprli manjšinski lastnici (avstrijska zvezna dežela Koroška in zavarovalnica Grawe), vsaki izmed njih ‘odštela’ omenjeno simbolično kupnino.
A [...]

darja, torek, 28. april 2009 

Po dolgotrajnih razpravah se je nemška vladna koalicija dogovorila, da bo država za odstranitev strupenih naložb iz bančnih bilanc ustanovila dve slabi banki – eno za zasebne banke in eno za javne deželne banke, poroča Spiegel. Zasebne banke se bodo predvidoma lahko svojih slabih naložb znebile s prenosom na namensko družbo, deželne banke pa prek javnega zavoda ali Zavodov v zavodu (Aida).
Model za odstranitev slabih naložb iz bank mora biti dokončno sprejet do sredine maja, v tem primeru se bodo [...]

darja, sobota, 2. maj 2009 

Medtem ko v Evropi politki in bankirji še razmišljajo, kako naj se znebijo strupenih ameriških vrednostnih papirjev, v ZDA zasebni investitorji s temi papirji že vidijo dober posel. Več kot sto menedžerjev skladov se je menda zanimalo za sodelovanje v programu PPIP (Public-Private Investment Program for Legacy Assets), s katerim naj bi zasebne naložbe kombinirali z državnim denarjem in bilance bank očistili slabih naložb, poroča Spiegel.
Do sredine maja bo predvidoma znano, kateri zasebni vlagatelji bodo lahko sodelovali v programu. Država [...]

vojko, petek, 20. november 2009 

Zaradi skoraj poldruge milijarde evrov izgub se je koroška banka Hypo Group Alpe Adria znašla pred prisilno upravo, saj je postala kapitalsko neustrezna. Avstrijski nadzornik finančnega trga (FMA) je včeraj od banke, ki ima hčerko tudi v Sloveniji, zahteval poročilo o nameravanih ukrepih, ki ga mora vodstvo HGAA oddati do 11. decembra. Če lastniki najkasneje na skupščini banke dan pred iztekom omenjenega roka ne bodo poskrbeli za kapitalsko ustreznost banke, ki si je izgube nakopala predvsem s posli v vzhodni [...]

darja, četrtek, 21. maj 2009 

Državni avtocestni družbi Dars z 2,7 milijarde evrov dolgov, ki jih bo po oceni računskega sodišča lahko odplačal šele po letu 2050, namerava vlada dovoliti novo zadolževanje s poroštvom davkoplačevalcev – za slabih 330 milijonov evrov. V obrazložitvi gradiva, ki ga bodo ministri danes predvidoma dobili na mizo, je navedena znana trditev, da brez novega kredita Dars ne bo mogel nadaljevati gradnje predvidenih avtocestnih odsekov v skladu z načrti, zaradi česar bi narodno gospodarstvo utrpelo veliko škodo.
Ker so kot vir [...]