Pri pripravi protikriznih programov vlade ne bi smele pozabiti na izobraževanje, zlasti predšolsko izobraževanje otrok. Programi za spodbujanje gospodarstva bi morali biti tudi programi za spodbujanje inteligence. Kako povečati kolektivni IQ državljanov v svoji novi knjigi Inteligenca in kako jo pridobiti, piše Richard Nisbett, profesor psihologije na univerzi Michigan. V njej tudi navaja nasvete za odpravo revščine in neenakosti v ZDA, v svoji kolumni v New York Timesu piše Nicholas D. Kristof.
Da so bogatejši bolj pametni na podlagi dedovanja inteligence, je ovrgel Eric Turkheimer iz univerze Virginija. Je pa ugotovil, da okolje vpliva, kako pametni so ljudje. Če revne otroke preselijo v bogatejše družine, se njihov IQ poveča za 12 do 18 točk. Francoska študija je pokazala, da so imeli otroci, ki so jih preselili v višji srednji razred, pri enem testu povprečno IQ 107, pri drugem pa 111. Otroci, ki so ostali v revni družini, so v obeh primerih dosegli povprečje 95. IQ se je v zgodovini zelo povečal. Povprečen IQ leta 1917 bi bil po današnjem merjenju le 73, kar pomeni, da bi po današnjih merilih bila polovica ljudi takrat mentalno zaostala, navaja profesor Nisbett.
Dober izobraževalni sistem je nedvomno povezan z višjim IQ. Profesor Nisbett recimo ugotavlja, da se šolarjem med poletnimi počitnicami IQ zniža ali stagnira, to je še posebej očitno pri otrocih, od katerih starši ne zahtevajo, da berejo knjige, oziroma jih ne vključijo v poletno šolo. Nisbett zelo priporoča vključitev otrok v zgodnje izobraževanje, ker to vpliva na njihovo dologoročno inteligentnost. V okviru projekta Milwaukee so otroke Afroameričanov razdelili v skupino, ki so jim od 6. meseca starosti do vstopa v šolo nudili dnevno izobraževanje, in skupino, ki jim tega niso omogočili. Pri petih letih je prva skupina imela v povprečju IQ 110, druga pa 83. V času pubertete je razlika med obema skupinama znašala še vedno 10 točk.
Profesor Nisbett zaradi tega vladam priporoča, naj več denarja in pozornosti namenijo zgodnjemu izobraževanju otrok. Srednješolcem pa je treba povedati, da je mogoče IQ povečati, saj so testi pokazali, da se učenci, ki to vedo, bolj trudijo in dosegajo boljše ocene. Programi za spodbujanje gospodarstva bi zaradi tega morali biti tudi programi za spodbujanje inteligence, pa pravi Nicholas D. Kristof.
...
To so clanki, ki me v startu pritegnejo, saj potrjujejo dejstvo, da manj kot clovestvo vlaga v znanje, bolj pada in bolj stagnira kot civilizacija!
Tudi zlom tega kapitalisticnega brezdusnega izcrpavanja cloveka po cloveku konkretno izpricuje, kaj pomeni, ce bogati in mocni vlagajo zgolj v kapital in ne znanje in ne v cloveka.
Kot tudi opozarjajo na najvecje manupulacijo vecine oblastnikov tega sveta, vlaganja v orozje, oborozitev, tehniko nasilja in ubijanja in ne svet razvijanja duha in idej.
Temu svetu kronicno primankuje idej, zato pa isce izhoda v filozofijah preteklosti, celo komunizma, ker je brez lastnih idej, ki bi bile kos problemom, v katere je zabredel clovek, ker ni vlagal v znanje.
Ideje mrtvih so ideje za mrtve, ne zive.
Kolaps ekonomij sveta je to, neznanje in se enkrat neznanje.
Ni veeno, kako se investira v otroka in kaj se investira vanj.
Ne spodbujanje boljsih ocen, ampak spodbujenje kreativnosti v otroku in kasneje odrascajocemu mladenicu, mladenki.
KREATIVNOST duha bi morali razvijati in ga uciti dvomiti in dvomiti in na dvomih zidati temelje mislecega cloveka.
Dogma je smrt zavesti.