Zoran Senkovič o Rehnovi ponudbi in izgubljanju živcev

Čeprav vse podrobnosti ponudbe še niso znane, je očitno, da sta obe strani v kompromisnem predlogu nekaj izgubili in nekaj dobili. Hrvaška je izgubila Mednarodno sodišče v Haagu, a ji je s predlogom, da tri sodnike določi prav to sodišče, če se državi ne bosta zmogli dogovoriti, uspelo ohraniti vsaj “haaškega duha”. Slovenija se je izognila Haagu, kompenzacija za haaško navzočnost v tribunalu pa naj bi bila upoštevanje načela pravičnosti. Slovenija je dobila razsojanje na podlagi stanja na dan 25. junija 1991, Hrvaška ločitev pristopnih pogajanj od mejnega spora.
/…/
Ostaja uganka, katera stran bo prej izgubila živce oziroma si bo poskušala z dodatnimi zapleti in pogojevanji izboriti boljši izhodiščni položaj pred začetkom dela arbitraže in s tem tvegala, da dobi nalepko “grdi fantje”. Nekaj časa je bila to Hrvaška, saj je nosila svoj odgovor na Rehnovo ponudbo v Bruselj skoraj tri tedne. Glede na to, da je Zagreb zdaj “še kar zadovoljen” z Rehnovo ponudbo, Ljubljana pa je previdna in zadržana, kaže, da smo zdaj mi kandidati za ne preveč laskavi naslov “nergači”.
Po vseh teh letih “prijateljskega” reševanja spora v dobrem sosedskem duhu, ki ga vsebuje tudi Rehnov predlog, pa se je nemogoče izogniti slabemu občutku in črnogledosti, ko nekdo omeni “zmerni optimizem”. Po vseh dosedanjih “zmernih optimizmih” so se namreč odnosi med državama vedno poslabšali.

Zoran Senkovič v Dnevniku

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Zoran Senkovič o Rehnovi ponudbi in izgubljanju živcev”
  1. stupid je rekel/rekla:

    Eh smo slabi pokeraši. Če bi pokazali navdušenje, bi “nasprotnik” avtomatično moral zavrniti predlog. Jonas for president.

  2. stane je rekel/rekla:

    Saj ga bomo :)

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sobota, 1. avgust 2009 

Vsak je prispel na srečanje z novo svinčeno kroglo, z verigo pripeto na nogo. Avtor krogel je isti. To je Olli Rehn. Jadranka Kosor je prinesla breme prvega Rehnovega predloga za rešitev spora, ki je za hrvaško sprejemljiv in od njega ne more in ne sme odstopiti. Borut Pahor je privlekel za sabo povsem isto težko kroglo, le da gre za drugi Rehnov predlog, od katerega Slovenija ne more in ne sme odstopiti. V diplomatskih torbah pa sta premierja prinesla [...]

vojko, sreda, 25. marec 2009 

Ni niti senzacionalizem niti cinizem, temveč zgolj suh povzetek dejstev. Če hoče Hrvaška nadaljevati pogajanja za vstop v Evropsko unijo, se mora glede na izjavo državnega zbora umakniti z ozemelj, ki jih ima Slovenija za zasedena v nasprotju s stanjem na dan 25. junija 1991. Preložitev marčne pristopne konference s Hrvaško na 24. april potemtakem pomeni, da bo v Piranskem zalivu ter ob Dragonji in Muri meja vsaj do takrat ostala tam, kjer je. No, ja, ta ‘vsaj do takrat’ [...]

vojko, sobota, 4. april 2009 

Vse bolj me najeda črv dvoma, da je sloviti finski politik Martti Ahtisaari res pravšnji za reševanje slovensko-hrvaškega spora. In vse bolj razumem hrvaško politično vodstvo, ki mu gredo lasje pokonci že ob omembi svetega finskega jezera Inari, kaj šele ob možnosti, da bi nobelovec Ahtisaari vodil mediacijo. To, kar se je zgodilo v sredo, pa me utrjuje v prepričanju, da bi bilo bolje imeti za posrednika severnokorejskega ljubljenega vodjo Kim Jong Ila kot pa hladnega severnjaka iz dežele, kjer [...]

vojko, torek, 27. oktober 2009 

Če slovensko-hrvaški arbitražni sporazum ne bo kmalu vsaj parafiran, se zna zgoditi, da bo premieru Borutu Pahorju zmanjkalo rotitvenih obrazcev in ‘pridušnic’. Česa vse nismo že slišali: od roke v ognju do krucefiksa, od preproste ‘ugotovitve’, da ima prav do pijanca, ki se drži plota …, vse do tega, da ob vsej množici slovenskih (mednarodnih) pravnikov (z doktorati), ki se oglašajo, za sporazumom stoji ne le kot politik, ampak tudi kot strokovnjak – politolog. Nemara bi bilo to manj čudaško, [...]

vojko, četrtek, 29. oktober 2009 

In zdaj še nujno opozorilo zlasti za laike, a žal potrebno tudi za številne pravnike – o nestrokovnosti populističnega ‘argumenta’, da je ‘Piranski zaliv od vekomaj v celoti pripadal Sloveniji’ in da je zato Slovenija po tej poti vedno imela stik z odprtim morjem. Ne, ni res – Slovenija nikoli! Ta stik z odprtim morjem je namreč vedno imela tista država, v katero je Piranski zaliv kot celota (z obalo vred) spadal: Beneška republika, Avstrija, Italija, SFRJ – Slovenija pa [...]