Od januarja letos v Sloveniji velja uredba o prepovedi uporaba pesticidov v prvem pasu vodovarstvenega območja. Za številne kmete je to velik problem, kakor poroča Večer. Čez dve leti bo na takšnih zemljiščih začela veljati še prepoved uporabe mineralnih gnojil, kar pomeni, da bo dovoljeno le še biološko kmetijstvo. Odgovora, kako problem rešiti, nimajo niti na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so uredbo pripravili, niti na ministrstvu za kmetijstvo, ki je pristojno za kmete.
Kmetje pravijo, da so pripravljeni zemljišča tudi zamenjati, a je predstavnik kmetijskega ministrstva v eni od nedavnih oddaj Odmevi na javni RTV pojasnil, da sklad kmetijskih zemljišč nima na razpolago ustreznih zemljišč, ker je bilo v zadnjih letih v Sloveniji ogromno najboljših zemljišč pozidanih.
S tem je v bistvu priznal mačehovski odnos oblasti do kakovostne pridelovalne zemlje, pa tudi, da Slovenija nima nikakršne zemljiške politike. Pri umeščanju avtocestnih tras v prostor so, recimo, seveda v španoviji s politiko, ves čas imeli glavno besedo tisti, ki so računali na zaslužke s prodajo zemljišč, ne pa tisti, ki bi morali skrbeti za čim bolj racionalno rabo zemljišč in ohranitev čim več kakovostnih kmetijskih zemljišč. Zasebni interesi tistih, ki so bili pri koritu, so ves čas prevladovali nad javnim interesom.
Tistih, ki so poskušali opozarjati, kje in kako bomo pridelovali hrano, kakšno vodo bomo pili, da ne moremo kar povprek uničevati naravnega okolja, nihče ni poslušal, v gradbeni evforiji so bili gladko preslišani. V zadnjih letih so predvsem majhni kmetje množično opuščali kmetovanje, češ da se ne izplača, saj je vse poceni na voljo v trgovini. V občinah, kjer imajo oporečno vodo, so ljudem priporočili, naj pijejo ustekleničeno vodo in podobno.
Sedanji problem kmetov je samo začetek problemov, ki bodo zdaj postopno izbruhnili na dan zaradi nespametne politike v preteklih letih. Ker so ceste, industrijske cone, stanovanjska naselja država in občine do zdaj umeščale v prostor brez tehtnega premisleka in strokovne presoje, je bil pomen kakovostnih kmetijskih zemljišč in na sploh naravnega okolja povsem razvrednoten. Ker mnenja strokovnjakov za vode tistih, ki so nezazidljiva zemljišča spreminjali v zazidljiva, ki so sprejemali prostorske načrte, prav tako niso zanimala, imamo ob vsakem večjem deževju vse več poplav, plazov in škode, ki jo povzročajo hudourniki.
Nedvomno je, da so kmetje žrtve nepremišljene zemljiške in kmetijske politike. Izhod bo treba najti zelo hitro. Kakor je razumeti, bo vlada sporno uredbo spremenila. Toda to je le kratkoročna rešitev, dolgoročna rešitev je vsekakor njena ohranitev, ki zahteva prepoved uporabe pesticidov in mineralnih gnojil na vodovarstvenih območjih oziroma v bližini virov, iz katerih pitna voda priteče skozi kuhinjske pipe v lonce in na krožnike. Tudi kmetje se strinjajo, da je treba ohraniti zdravo pitno vodo, kakor je po poročanju Večera na sestanku z ministrom za kmetijstvo povedal Milan Unuk, eden večjih kmetovalcev iz Šikol.
Država jim bo pač morala zagotoviti ustrezne odškodnine in tistim, ki bodo to želeli, omogočiti prehod na ekološko kmetovanje. Ta prehod kar traja, saj zahteva popolno spremembo načina kmetovanja. Marsikateri kmet se zanj noče odločiti, ker ve le to, da se je treba vrniti k delu na roke. Premalo je znano, da je mogoče za ekološko kmetovanje dobiti kar precejšnje subvencije, v Sloveniji so te po podatkih Bruslja med najvišjimi v EU.
Nič tudi ni slišati, da bi na ministrstvu razmišljali o možnosti za zamenjavo zemljišč med kmeti. Če državni kmetijski sklad nima ustreznih zemljišč, so gotovo kmetje, ki nimajo zemljišč na vodovarstvenih območjih, pa bi jih bili pripravljeni zamenjati in začeti ekološko kmetovati. Zaradi tega ne bo dovolj, če bosta ministra za kmetijstvo in za okolje in prostor hodila na sestanke, se čudila zgodbam kmetov, potem pa v Ljubljani sedla za mizo in se dogovorila za gasilske ukrepe. Tudi njuni sodelavci bodo morali iz pisarn na teren in problem reševati tam, v sodelovanju s kmeti, ki jim bodo lahko ponudili marsikakšno dobro rešitev. Samo vprašati jih je treba. Nenazadnje so kmetje iz Dravskega in Ptujskega polja ministru za kmetijstvo na sestanku to že dali vedeti.
Prišel čas, ko so začeli prihajati na mizo računi za nepremišljeno kmetijsko in nasploh okoljsko politiko v Sloveniji. Z gasilskimi ukrepi teh računov prav dolgo ne bo več mogoče plačevati.
1 dejstvo: Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO) s svojimi strokovnjaki ocenjuje, da t.i. biološko kmetijsktvo (kaj bi naj to bilo? najlažje povedati, da v glavnem brez uporabe kemije in biotehnologije) lahko prehrani 9 milijard ljudi na planetu
2 dejstvo: BBC World Service se objavil pogovor (ves svet ni svet na kanalu A, toliko v začudenje prebivalcev deželice, kjer natrpani eden na drugega blejimo o izumiranju, blejanje pa vodi druščina klerikov, pedagogov in ekonomistov – prekrasno, ni kaj) z dr. Nino Fedoroff trenutno svetovalko H. Clinton, ki je zbrala podatke o aktualnih problemih planeta in je poročala hudo kratko: “There are probably already too many people on the planet.” V svoji podrobnejši razlagi je seveda izpustila besedo verjetno (probably) in zaključila še preprosteje – na planetu se je prebivalstvo namnožilo čez vse meje (pa pustimo ekologom, ki razlagajo nevzdržno prenaseljenost s t.i. carrying capacity planeta).
3 dejstvo: ceno poblaznele prenaseljenosti plačujejo tisti, ki imajo vso pravico sobivanja na planetu (vse živali in rastline) in katerijh življenja smo zbanalizirali na malikvoanje in moljenje, k ekonomističnemu “profitu” ter producirani potrošnji (da se vrnem k točki 1, tudi gensko spremenjene rastline so le produkcija potrošnje, saj omogočajo nekaj desetkrat večjo uporabo pesticidov, ter s tem poganjajo profit tovarnam pesticidov, ekonomisti pa padajo v delirij ali vsaj nirvano, ko gledajo številke, ki kažejo rast profita, ne nudijo pa nobene dodatne kvalitete, pomisleki o tem, da če rastlina ubije hrošča mogoče ubije tudi čebelo ter kromnično tudi,.. aaa?)
retorični medklic: Kdo bo ukazal postreliti (vsaj simbolično) vse župane v deželici, ki so v spregi s takimi in drugačnimi gradbenimi lobiji uničili vse kar se je uničiti dalo (kot je bolj berljivo opisano v prispevku) in v lastni ignoranci onemogočili kvalitetno bivanje vsem soljudem?
A se lahko prispevek komentira drugače (do sedaj ga sploh nobeden ni, saj bo že janković tip turbo socialkapitalizma vozil hrano po Titovi cesti, osvetljeni z reflektorji stadionov in v spremljavi z nekaj stotinami decibelov toplih južnobalkanskih ritmov), kot, da se odpre oči in pogleda aktualno ponorelost kopičenja drv na vseh dvoriščih t.i. ekohiš (da ti stane pamet, ker je tista zdrava že davno rekla zbogom), ki bodo pozimi onb kutjenju popolnoma uničila že itak nemogoče onesnažen zrak in omogočila dvig verjetnosti, da vsak tretji od nas umre za rakom, da se pogleda kakšno neumnost nam prodaja cenjeni ceh t.i. ekonomistov, ki doživlja travnme ob manjšem betoniranju in ekstazo ob pogledu na nove črne strehe v okolici.. ali je mogoče komentirati mimo aktualnosti drugod v regiji, Evropi, planetu (kjer ekonomija v popolni ponorelosti propagira biogoriva za milijarde avtomobilov, kar je povzročio izsekanje Amazonke, Indonezije, Sibirije, ..) ali je takole zjutraj sploh mogoče najti trohico pameti v bedi, ki se ji pravi maksimiziranje profita, popolno zanikanje individualizma, diletantizem kvantitete pred kvaliteto?
Lahko, z naslonitvijo na posameznika. Na posameznika.