Avstrijci bodo do leta 2014 na leto v povprečju v gradnjo in obnovo železnice in cest investirali 3,7 milijarde evrov. Za železnico bodo porabili 60 odstotkov načrtovanega zneska. Na novo bodo dogradili 360 kilometrov tirov, med prednostnimi projekti je tudi južna železnica vključno s predorom pod Koralpami, ki bo povezoval Koroško in Štajersko. Prometni sveženj je eden od protikriznih ukrepov avstrijske vlade, poroča dnevnik Presse.
To bi vsekakor moralo zelo zaskrbeti Slovenske železnice in prometnega ministra Patricka Vlačiča. Avstrijci in njihove železnice namreč v Bruslju že nekaj let zelo močno lobirajo, da bi železniški del petega evropskega transportnega koridorja (Barcelona-Kijev), ki zdaj poteka prek Slovenije, preselili v Avstrijo, ker Slovenija prepočasi gradi svoje železniške tire. Avstrijci so že do zdaj pospešeno in prednostno gradili in posodabljali koralpsko železnico. Če bi dosegli, da bi bil železniški del koridorja premaknjen v Avstrijo, bi Slovenija po Vlačičevih besedah iz bruseljskega proračuna izgubila pol milijarde evrov.
Nekoliko pomirjevalna informacija za slovenskega prometnega ministra je iz Avstrije prišla ta teden. Avstrijske železnice (ÖBB), ki bodo po načrtih avstrijske vlade financirale gradnjo novih prog in posodobitev obstoječih, so zabredle v veliko večje rdeče številke, kot je kazalo do zdaj. Grozi jim izguba okrog 900 milijonov evrov, piše časopis Kurier in tudi drugi avstrijski mediji.
Avstrijske železnice so si nakopale veliko izgubo zlasti s špekulantskimi posli v višini 613 milijonov evrov. Zaradi teh poslov in zaradi čezmejnih lizinških poslov v preteklih letih bodo morali pri ÖBB v bilanci izvesti popravke v višini “trimestnega zneska v milijonih s petico na začetku”, je dejal prvi finančnik družbe Josef Halbmayr. Dodatno bo treba še zmanjšati vrednost naložb v potniškem in tovornem prometu za več kot 300 milijonov evrov. Avstrijske železnice so v zadnjih letih precej kupovale lokomotive in vagone, ki zdaj zaradi gospodarske krize stojijo in ne prinašajo prihodka, kar je treba v skladu z mednarodnimi finančnimi standardi v bilanci upoštevati kot znižanje vrednosti premoženja. Halbmayr se boji, da bo bilanca za letošnje leto še slabša od lanske. Na račun zmanjšanja tovora zaradi krize računa na dodatni padec prometa za 20 odstotkov. Toda zaradi večje izgube bodo avstrijske železnice najbrž dobile več denarja iz državnega proračuna.
Na pomisleke, da se bo zaradi načrtovanih gradenj na železnici in cesti zelo povečala zadolženost železnic in avtocestnega podjetja Asfinag, ministrica za infrastrukturo Doris Bures namreč odgovarja, da je to potrebno in bolje, kot “še naprej gledati, kako je železnica vse manj privlačna”. Skrajni čas je, da Avstrija investira v železnico, “saj preveč časa ni nič investirala”. Tudi Patrick Vlačič trdi, da je zdaj čas za investiranje v železnico, ki je bila do zdaj preveč zapostavljena. Avstrijci imajo svoje projekte s časovnimi okviri za dograditev že na mizi.
...
Tudi slepemu in gluhemu je bilo že pred tridesetimi leti jasno, da se italijanski in avstrijski železničarji na Slovenijo požvižgajo. Že tedaj so bili namreč naši evropski prijatelji globoko v gradnji velikih prometnih zmogljivosti – tudi in predvsem železniških – mimo Slovenije prek Kanalske doline, Beljaka in Koroške. V devetdesetih letih so nam le “dovolili” da se samomorilsko zadolžimo za betoniranje še neokrnjene narave, da lahko sedaj prek nekdaj atraktivne dežele zviti sosedje usmerjajo umazan, nedonosen, nevaren (!) in zanje nezanimiv prometni balast. Tisto, kar prinaša dohodek in ne obremenjuje okolja, bodo pospravili sami, nam pa bo (je!) ostal neodplačljivo velik dolg in uničena narava. Da nam pa slučajno ne bi ostalo kje še kaj denarja, moramo ves preostali denar zagoniti za nesmiselne investicije.
bojim se, da je predhodnik popolnoma točno diagnosticiral stanje.
veleumnost gradnje vseh mogočih in nemogočih infrastruktur, od katerih smo na koncu dobili kilometre malo vrednega betona in asfalta preko hudo vprašljivo vodenih linij po katerih gospodarijo vzhodni kamioni,.. in bodo raznorazni kraki cevovodov ter logistični centri – po blagoslovu populističnih županov – na ogroženih območjih varovanja voda, kraških ekositemih,.. že res, da je demagogija bivšega finančnega ministra Bajuka v primeru državnih poroštev za asfalt nedosegljiv diletantize, ampak Vlačičevo poznavanje tematika ob histeriji “gradili bomo” logistične centre večje kvadrature od celotne Slovenije močno spominja na ruski posel Interevropre ali ga vsaj postavlja ob diletantizem prej omenjenega tipa.
Pošteno pa je vseeno povedati, da ob avstrijskem kraku železnice, čisto rentabilno lahko deluje tudi slovenska moderna železnica (recimo najmodernejša za denar, ki ga lahko povlečemo). Bojazni, da bo šel kdo mimo pa na planetu že davno ni več. pomembne razlike so seveda v kvaliteti. Strinjam se s prehdonikom.
HM, BIVŠI JUGOSLAVIJI TEGA NISO DELALI……