Igor Masten o granatah, ki jih bo razneslo v tajkunskih žepih

Ko se danes slovenska javnost in politika kregata o tem, ali je prav, da NLB refinancira kredit Infond Holdingu, bi zato moralo biti v ospredju vprašanje, kaj to pomeni za finančno zdravje NLB, in ne, kaj bo z delnicami Mercatorja, ki so zastavljene ob posojilu. Vprašati bi se torej morali, ali tak kredit sploh sodi v portfelj NLB ali ne.
Odgovor je: ne. Ni namreč res, da je Infond Holding sposoben redno plačevati svoje obveznosti. Če bi bil, bi lahko pri kateri drugi banki dobil posojilo, s katerim bi poplačal NLB. Vendar jim noben bankir pri zdravi pameti danes ne bi dal posojila, ki jim ga je dala NLB. Prav tako ne drži trditev banke in Pivovarne Laško, da je posojilo ustrezno zavarovano. Po poročanju medijev ceno delnic, ki so zastavljene ob kreditu, vzdržujejo podjetja iz skupine Pivovarne Laško, kar ponovno temelji na bančnih posojilih. Enak vzorec lahko zasledimo tudi v primeru drugih gospodarskih stebrov. Vendar “finančnih čarovnij” s tem še ni konec. Holdingom in njihovim lastnikom v pomoč pri poravnavanju finančnih obveznosti posojajo tudi podjetja, ki so v lasti taistih holdingov. Za to se seveda zadolžujejo pri bankah.
/…/
Naši tajkuni tako niso kot mali gangsterji, ki hodijo z nabito pištolo v žepu, potem pa si po nesreči odstrelijo “ta malega”. Na žalost so si v žepe naložili granato. Ko jo bo razneslo, bo škoda širša.
Odgovor na vprašanje, ali je reprogram kredita upravičen, je enak odgovoru na vprašanje, ali je bilo upravičeno dati osnovno posojilo. Tudi ni res, da je reprogram smiseln zato, ker bi v nasprotnem primeru to računovodsko oslabilo kapitalsko ustreznost banke. Glede na dejstvo, da je zgoraj opisani primer vzdrževanja vrednosti zastavljenega premoženja finančna goljufija, bi oslabitev moral zahtevati že regulator.
/…/
Finančna struktura naših holdingov ne bi mogla obstati, ker ni temeljila na dolgoročnih finančnih virih. Finančne pretrese lahko preživi le tisti, ki ima dovolj lastnega kapitala, da si lahko privošči čakanje na popravke vrednotenja naložb. Ob zmernem finančnem vzvodu lastni kapital služi za financiranje premije, ki jo finančni trgi sicer zahtevajo za ročnost posojil in tveganje. Naši oligarhi so imeli samo polno političnih zvez za izigravanje zakonodaje, premoženja pa ne. Zdaj lahko finančno obstanejo le, če so njihovi politični botri dovolj pokvarjeni, da jim pomagajo z davkoplačevalskim denarjem.

Igor Masten, ekonomist, v Dnevniku

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Igor Masten o granatah, ki jih bo razneslo v tajkunskih žepih”
  1. stupid je rekel/rekla:

    ah, sem že napisal nekaj pod JPD članek, kar bi mogoče sodilo tudi sem. To kar slovenske banke delajo je učenje “to be investment banker”. Žal so prešpricali glavne dele učbenika, pri tehnični izvedbi pa so pobrali le delček operacije. Ključno je, da če banka posoja “slamnatim možem” večino denarja za prevzem/MBO (leverage lastna sredstva napram krediti je večji od 80%), izpade isto, kot da je v prevzem/MBO šla banka sama. Torej bi se te krediti že v začetku morali za potrebe kapitalske ustreznosti šteti za kapitalske naložbe oz. naložbe v vrednostne papirje. Za posmeh pa so se te naložbe prikazovale kot posojila do prvovrstnega dolžnika s prvovrstnim zavarovanjem, torej bonitetni razred A. Ampak saj je cca 50 ljudi v Banki Slovenije, ki lahko pojasni zakaj in kako so ga pihnl…

  2. stane je rekel/rekla:

    NOVA EKONOMIJA

    Nova ekonomija, priljubljen izraz mnogih politikov, ki sploh ne vedo o čem govorijo, temelji le na principu finančnih piramid in investiranju bodočih dobičkov.
    Ko pa tujega semena zmanjka, se nova ekonomija spremeni v staro.
    Prezadolženost in stečaj.
    Zares novo ekonomijo bo uvedla le delnica države.

    125

    2002
    ISBN 961-236-305-6
    118964224

  3. joze je rekel/rekla:

    ….in tako pridemo do vprašanja, ali je bila prej kura ali jajce!
    Celotna slovenska privatizacijska zgodba je bila nastavljena tako, da bo slovensko gospodarstvo ostalo v slovenskih rokah, preko navkrižnih lastništev finančnih holdingov, v imenu nacionalnega interesa in s pomočjo državnih bank!
    Šrot in Bavčar, kot najbolj eksponirana primera, sta si formulo nacionalnega interesa prilagodila do te mere, da sta na eni strani enačbe ostala sama, a v končni fazi je rezultat enak. Slovensko gospodarstvo je še vedno v slovenskih rokah in kot se je pokazalo v teh časih je to edino pravilno, da ob tem pomagajo tudi državne banke.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, nedelja, 9. avgust 2009 

Razmišljamo tudi, da bi namesto klasičnega kreditnega financiranja prihodnje leto izdali nove obveznice z daljšo ročnostjo, kot jo imajo sedanje. Skratka, da se lahko zaradi servisiranja zdajšnjih obveznosti in težav, ki so pogojene s to krizo, življenjska doba Soda podaljša, torej tudi po letu 2016. Vendar pa bodo odškodninske obveznice poplačane do leta 2016 in vse zakonske obveznosti Soda bomo pokrili v predvidenih rokih. Sod ima dovolj kakovostnega premoženja, s katerim jamči za poplačilo vseh svojih obveznosti.
/…/
Lahko da se bo [...]

darja, sobota, 18. april 2009 

Prav neverjetno je, kako slovenske varuhe nacionalnega interesa malo zanimajo podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov in jim ti za odplačilo posojil dobesedno že lupijo kožo. Kaj pomaga ohraniti Mercator v slovenskih rokah, ko pa DrogaKolinska, Fructal, Radenska, Pivovarna Laško, Pivovarna Union že več let ne morejo razvijati svojih blagovnih znamk, vlagati v izboljšave tehnologije in postopkov proizvodnje, v razvoj novih živil in pijač, ker morajo vsak evro dati za vračilo posojil, ki so jih njihovi lastniki najeli za [...]

darja, torek, 2. junij 2009 

Če želimo celovito presoditi Kramarjevo uspešnost, se spomnimo, da je bila NLB v letu 2008, proti koncu njegovega mandata, dokapitalizirana v višini 300 milijonov evrov. Potreba po dokapitalizaciji je nastala zaradi nevzdržno hitre rasti posojil banke, ki je banko potiskala na mejo kapitalske ustreznosti. Pri tem je izstopalo dvoje. Prvič, dokapitalizacija po 2,2-kratniku knjigovodske vrednosti je bila izvedena po precej višjih cenah, kot so takrat za primerljive banke veljale na trgu. S tem se je umetno poskušala prikazati uspešnost banke [...]

vojko, torek, 2. februar 2010 

Do resnega prestrukturiranja bančnih portfeljev še ni prišlo. V njih še danes ležijo posledice kolektivne norosti, v katero so bili (po pričevanju enega izmed akterjev, Bineta Kordeža) vpleteni politika, vodstva bank in mnogi menedžerji. Spomnimo se podatkov. Slovenski bančni sistem je tik pred krizo v letih 2007 in 2008 skoraj potrojil posojila za namene prevzemov in sočasno skoraj potrojil svoj kratkoročni dolg do tujine. Med tistimi, ki si danes najbolj želijo nove jamstvene sheme, je največ tistih, ki so se [...]

vojko, torek, 10. november 2009 

Ne nazadnje se gre pomuditi ob že omenjenih upravljalskih dosežkih Kada, ki so še v domači konkurenci na samem repu uvrstitve. Pri tem so problematične tri stvari. Prvič, vsakega vlagatelja v njihove sklade, vključno z mano, upravičeno poprime bes, ko vidi, da čez daljše časovno obdobje upravitelj ni sposoben zagotoviti niti toliko, kot bi znašala vezava primerljive ročnosti na banki. /…/ Javni uslužbenci, ki so se v preteklosti odrekli povišanju plač v zameno za plačilo premij dodatnega pokojninskega zavarovanja, možnosti [...]