Pravičnik
Veste, kdo je Gvido Kres? Kako ne?! To je vendar eden izmed redkih pravičnikov, ki hodijo po Sloveniji. Človek, ki je protikorupcijski komisiji prijavil primer izplačila nagrad članom uprave NLB, med katerimi je bivši predsednik Marjan Kramar dobil milijon evrov. Ker mu ne gre za imena, pač pa za to, da se gnusni zadevi pride enkrat do dna, je prijavil kar vse člane uprave. Nagrade, ki se izplačujejo članom uprav v nekaterih slovenskih podjetjih, ocenjuje kot ‘nemoralne in času neprimerne, še posebej pa v NLB’. Na srečo je Kresa ljudstvo postavilo za poslanca SLS, zato je lahko že januarja prav na to temo postavil poslansko vprašanje finančnemu ministru Francu Križaniču. Ta mu je odgovoril ‘medlo in zavito v celofan,’ kot se za ministra spodobi, Kresa pa to ni ustavilo. Od Kosove komisije pričakuje večjo kakovost in vnemo pri reševanju teh primerov. Po zadnji seji vlade, kjer je ministrski predsednik tako odločno nastopil proti Kramarjevi nagradi, še bolj odločno pa proti Veselinovičevem podpisu pod reprogramiranje tajkunskega zadolževanja, je poslanec Kres gotovo dobil zaupanje v novo oblast.
Njim pa ne
SLS se v politiki ne more zgoditi to, kar je doletelo NSi, je prepričan Janez Podobnik. ‘Način našega delovanja je bistveno drugačen, mi smo znani po naši trmi, po svoji avtentični poti, včasih smo morda preveč dosledni v nekaterih pozicijah, ki politično potem niso nagrajene,’ je povedal človek, ki ne bo kandidiral za predsednika stranke. Še zlasti ne zdaj, ko se je Radovan Žerjav, ki ga javno hvali kot odličnega kandidata, le odločil, da se bo dal izvoliti za predsednika stranke. Če pa se bo izkazalo, da Žerjav vendarle ni tako odličen predsednik, se Janez ne bo dal prositi, naj po svojih močeh priskoči stranki na pomoč. Tako kot bo to nesebično storil kot kandidat za evropskega poslanca.
Skrb
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je zelo zaskrbljena, nič manj člani parlamentarnega odbora za obrambo. Razlog za njihovo skrb je slabo uresničevanje projektov, ki so predvideni v temeljnih razvojnih programih in bi jih morali zdaj že končati. Projekti so odpadali zaradi procesnih napak, saga o nakupu osemkolesnikov se še vleče, tako da ministrici res ne preostane nič drugega, kot da pripravi nov dokument. Zanj ima že sijajno ime: Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. To pomeni, da si bodo morali namesto projektov, ki jih niso izpeljali, izmisliti nove. Na srečo se je izkazalo vsaj to, da slovenski vojaki, ki so se vrnili iz Afganistana, niso s seboj prinesli mamil, kot so sporočili nekateri zlobni in zavistni jeziki. Čeprav bi jim na ministrstvu v teh trenutkih kakšen dober ‘afganistanec’ prišel še kako prav.
Rožman ni več živ
Do te presenetljive ugotovitve so se dokopali sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča. Ko so dobili v roke neizpodbitne dokaze, da je škof Gregorij Rožman mrtev, mu ne bodo uprizorili novega sojenja, kazenski pregon proti njemu pa so ustavili. To je razplet zadeve iz leta 2007, ko je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo iz leta 1946. Takrat so škofa v odsotnosti obsodili zaradi sodelovanja z okupatorjem, njegovi nasledniki pa so si vrsto let prizadevali za razveljavitev te sodbe. Ko je do tega prišlo, je nadškof Uran izrazil navdušenje nad pravno državo, predsednik borcev Stanovnik pa je napovedal, da bo Rožman na ponovljenem sojenju dobil še višjo kazen, češ da so se medtem pojavili novi dokazi o njegovem sodelovanju z okupatorjem. Na srečo se je doslej oglasila le pravna zastopnica ljubljanske škofije, ki ugotavlja, da je cerkev po več kot 60 letih le dosegla pravico, škof Rožman pa je sodno opran krivde.
