Prav neverjetno je, kako slovenske varuhe nacionalnega interesa malo zanimajo podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov in jim ti za odplačilo posojil dobesedno že lupijo kožo. Kaj pomaga ohraniti Mercator v slovenskih rokah, ko pa DrogaKolinska, Fructal, Radenska, Pivovarna Laško, Pivovarna Union že več let ne morejo razvijati svojih blagovnih znamk, vlagati v izboljšave tehnologije in postopkov proizvodnje, v razvoj novih živil in pijač, ker morajo vsak evro dati za vračilo posojil, ki so jih njihovi lastniki najeli za mendžerske prevzeme.
Da takšno varčevanje pomeni tudi padec kakovosti izdelkov slovenske industrije živil in pijač, je jasno. Hrano in pijačo morajo ta podjetja že ves čas proizvajati s čim nižjimi stroški, iz čim cenejših (in posledično manj kakovostnih surovin), da lahko Infond Holdingu in Istrabenz Holdingu nakažejo zahtevane zneske za odplačilo obveznosti.
Proizvodna podjetja, ki nimajo lastnega razvoja, dolgoročno ne morejo preživeti, predvsem pa potrošnikom ne morejo zagotoviti sodobnih in kakovostnih izdelkov. Če izdelki niso kakovostni, naj so potrošniki nanje še tako navezani, jih bodo čez čas prenehali kupovati, na tujih trgih pa jih tudi ne bo mogoče prodati. Dolgoročno so ta podjetja obsojena na propad, državljani pa na ponudbo tujih živilsko-predelovalnih podjetij. Kaj se zgodi, ko lastnik podjetje popolnoma izčrpa, smo pravkar lahko spremljali v Mipu in Pomurki. Lastniki so jih tako prezadolžili in izčrpali, da niti za nakup osnovne surovine niso več imeli. Zastavljeno so imeli vse, kar je bilo mogoče zastaviti. Nekaterim politikom in drugim zagovornikom nacionalnega interesa tudi to ni odprlo oči.
Ko bo že prepozno pa se bodo čudili, kako so lahko živilskopredelovalna podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov, s svojimi dobavitelji in velikimi kmeti v stečaju, na policah v Mercatorjevih trgovinah pa bodo živila tujih proizvajalcev, čeprav bo družba v slovenski lasti.
Če je res nacionalni interes dolgoročno ohraniti industrijska podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov oziroma so povezana s temi holdingi, je lastnikom holdingov treba čim prej preprečiti, da bi jih še naprej izčrpavali. Vsako reprogramiranje kreditov finančnim holdingom za industrijska podjetja, ki so v lasti teh holdingov, pomeni nov korak v smeri nesolventnosti, prezadolženosti in stečaja po sistemu Mipa in Pomurke.
Za državo tak razplet pomeni povečanje števila brezposlenih, povečajo se izdatki za nadomestila za brezposelne, priliv od socialnih prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno in od davkov v proračun pa se hkrati zmanjša. Za banko pa postanejo delnice podjetij, s katerimi so finančni holdingi zavarovali svoja posojila, nič vreden papir. Ker posojil ne dobijo vrnjenih, v njihovi bilanci nastane luknja in ker banke menda ne smejo propasti, bodo bankirji v španoviji s politiko seveda spet segli v žep davkoplačevalcu, da jih bo saniral – v nacionalnem interesu kajpak.
...
Bravo!!!!
Točno
in enostavno povedano.
To je zelo res in vsaj en del odgovornosti nosi tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki omogoča, da Radenska z vsakodnevnimi nakupi delnic Pivovarne dviguje oz. manipulira njen tečaj. Namesto da bi s ta denar, ki ga nima ravno preveč, vlagala v razvoj svojega posla, rešuje Boškota. V tej luči je petkovo Boškotovo jamranje na TV naravnost perfidno.
Strinjam se; “treba je preprečiti..”, vendar bom bolj direkten: treba je odpraviti tale naš igralniški kapitalizem.Holdinge, našo inačico hede skladov in private equity skladov.Pa četudi Evropi v nos.
Pravo vprašanje je: komu- kateri politični stranki- je res do tega? Je dovolj ostrejša pravna država z “demonstracijskimi” policijskimi preiskavami, iz katerih potem nič ni? Je vse povedala že “liberalna demokratka” Zdenka C., ko je že davno rekla, da vsaka barabija še ni kriminal? ker je sam sistem po naravi kriminalen?