Božo Jašovič o četrtletnih dobičkih bank in slabi banki

V prvih treh mesecih je znašala kreditna aktivnost nebančnemu sektorju v povprečju sto milijonov evrov na mesec, skupaj je bilo teh kreditov v prvem četrtletju za dobrih 300 milijonov evrov. Lani je bilo teh kreditov v povprečju za 400 milijonov evrov na mesec, leta 2007, ki je bilo popolnoma nevzdržno, pa v povprečju 700 milijonov evrov na mesec. Krediti nebančnemu sektorju so v prvih treh mesecih porasli za 0,9 odstotka, v primerljivem obdobju lanskega leta pa za 4,8 odstotka.
/…/
Rezervacije in oslabitve zelo naraščajo. Banke so v prvem četrtletju 2009 naredile za 70 milijonov evrov oslabitev in zmanjšale tekoči dobiček. V enakem obdobju lani so banke sprostile za 4,7 milijona evrov rezervacij in »popravile« tekoči rezultat. Akumulirane rezervacije so bile konec prvega četrtletja letos za 6 odstotkov večje kakor lani. Banke namenjajo letos večji del dobička za oblikovanje rezervacij. Zato bodo njihovi poslovni rezultati slabši. V prvem četrtletju 2009 je ves bančni sistem ustvaril 53 milijonov evrov dobička pred davki. V istem obdobju lani je bilo 140 milijonov evrov dobička pred davki.
/…/
Naredili smo simulacijo, kaj pomeni, če se kreditna rast zmanjša za 10 odstotkov. Po scenariju lahko tak šok v naslednjih treh letih povzroči, da se BDP iz tega naslova zmanjša za več kot dve odstotni točki. Pri nas je rast kreditov še pozitivna. Če bi bila kreditna rast med 6 in 8 odstotki, bi s tem zagotavljali ničelno rast BDP. Če pa bo kreditna rast upadla, bo to imelo negativne posledice na rast BDP.
/…/
Slaba banka pri nas za zdaj ni potrebna: zanjo je potreben večji obseg bančnega portfelja, ki ne zagotavlja denarnega toka in je izkazana izguba relativno velika. To, kar delajo bankirji in nosilci politik v tujini z idejo slabih bank, ni posledica recesijskih pritiskov, pač pa imajo portfelj, ki je bil toksičen že od izbruha finančne krize (gre za izvedene finančne instrumente itd.) in ima nedoločljivo vrednost, ker so finančni trgi po izbruhu krize tako rekoč izginili. V to je usmerjen ameriški program in tudi zadnje pobude Nemčije za ustanovitev slabe banke.

Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, v Delu

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 29. junij 2009 

Banke so imeli v prvih petih mesecih precej dobička iz finančnih sredstev zaradi pozitivnih gibanj na borzi. Če bi borze letos ne poslovale pozitivno in bi tega dodatnega dobička ne bilo, bi bil bančni dobiček manjši še za okoli 35 milijonov evrov in bi v prvih petih mesecih znašal le okoli 60 milijonov evrov – v primerjavi s približno 225 milijoni evrov v prvih petih mesecih lani. To bi pomenilo padec za približno 75 odstotkov. Vse to se pozna na [...]

darja, sreda, 8. julij 2009 

Gospodarska in finančna kriza je države Vzhodne in Srednje Evrope hudo prizadela. V Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos rast bruto domačega proizvoda kar za 14 odstotnih točk nižja kot v drugem četrtletju 2008, ugotavljajo analitiki avstrijskega inštituta WIIW. Letošnje leto bo za vse države Srednje in Vzhodne Evrope še slabo, prihodnje leto bo leto stagnacije, rast pa lahko spet pričakujejo v letu 2011, a ta ne bo več dosegla ravni pred krizo.
Za Slovenijo WIIW letos napoveduje 4-odstotno gospodarsko [...]

vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

darja, nedelja, 10. januar 2010 

Vrednost blaga, ki so ga v prvih desetih mesecih lani prodala slovenska industrijska podjetja, se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 zmanjšala za 20 odstotkov. Nič bolje ni bilo z naročili, njihova vrednost se je v enakem obdobju znižala za 26 odstotkov, z domačega trga za 34 odstotkov in iz tujine za 24 odstotkov, je objavil statistični urad. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je industrijska proizvodnja v Sloveniji oktobra 2009 v primerjavi s septembrom zmanjšala za [...]

vojko, sreda, 2. december 2009 

Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno [...]