Finska predlaga, da bi države članice v prihodnje za članstvo v EU plačevale neto fiksno članarino – ta članarina bi torej bila višja od zneska, ki ga posamezna članica prejme iz proračuna EU -, finančni okvir (finančna perspektiva), ki je osnova za pripravo letnih proračunov EU, pa bi morali skrajšati s sedanjih sedem na pet let, je finska vlada napisala v poročilu o finski politiki do EU, piše časopis Helsingin Sanomat. Kakšna naj bi bila članarina, finska vlada ni predlagala, njen predsednik Matti Vanhanen je dejal, da “je treba o tem dopustiti pogajanja”.
Zdaj je po finskih podatkih navečja neto plačnica v proračun EU Nizozemska, ki v Bruselj nakaže 0,5 odstotka svojega bruto domačega proizvoda. Članarina, ki jo predlagajo, bi bila v vsakem primeru nižja od tega deleža, pravijo Finci. Slovenija po podatkih Bruslja sodi med neto prejemnice denarja iz proračuna EU, vlada pa trdi obratno – da Slovenija v Bruselj več denarja nakaže, kot ga dobi nazaj.
Evropska komisarka za proračun Dalia Grybauskaite je novembra 2008 predstavila rezultate javne razprave o reformi proračuna EU in zagotovila, da bo letos objavila strateški dokument s tremi opcijami za financiranje, porabo in razdelitev denarja iz proračuna EU. Komisarka je takrat povedala, da korenitejših sprememb proračuna ne pričakuje, kajti če bi to predlagala, bi države članice njen predlog gotovo zavrnile. Zdaj so to naredili Finci, še preden je objavila svoj predlog.
Pomoč članicam iz evropskih regionalnih in strukturnih skladov bi po mnenju finske vlada morala biti pogojna. Država članica, ki bi ta denar hotela dobiti, bi se morala zavezati k “usklajeni ekonomski politiki”. Zdaj gre namreč kar okrog 80 odstotkov denarja iz proračuna EU za kmetijske namene, pa za regionalne in strukturne subvencije.
Finska vlada se v svojem poročilu zavzema tudi za uzakonitev možnosti, da bi posamezne države članice lahko same odločale, ali bodo celotno svoje ozemlje ali posamezna območja razglasile za območja, kjer ni dovoljeno pridelovati gensko spremenjenih rastlin (GSO). Zdaj tega evropski pravni red ne omogoča – zaradi neenotnega mnenja držav članic je nekaterim to vseeno uspelo. Po Vanhanenovih besedah na Finskem gotovo ne bi bilo težko doseči dogovora, da bi postala “cona brez GSO”.
Finska podpira možnost, da bi Norveška, Islandija, Turčija in države Zahodnega Balkana postale članice EU.
Finland’s priorities in the European Union focus on aspects such as the citizens’ Europe, the economic success of Europe and the EU’s role as a prominent global actor. Special attention should be paid on determined efforts to eliminate obstacles to the mobility of people: Moving from one Member State to another should not be more complicated than moving within a country. Internal markets, a solid, level playing field and the euro lay the EU’s economic foundations. In the future, too, the EU’s economic success will be dependant on the high level of knowledge and skills. A European Union acting in unison is best equipped to influence global development.
