Komentarji na: Ukradena blaginja (4/IV) – Lokalni denar lokalne ekonomije

Avtor: Peter

Peter — Tue, 05 May 2009 06:32:17 +0000

Večina odzivov mi jasno pokazuje eno stvar: Žal še nismo zreli za krepitev lokalne blaginje. Ljudje tega ne razumejo. Mislijo, da smo naredili korak naprej, če nam v mestu odprejo nov nakupovalni center in sploh nimamo več niti ene lokalne trgovine z jestvinami. Mislijo, da smo napredovali, ker imamo evro. (Sicer tudi sam ne vem, če je to dobro ali ne. Zagotovo ni dobro, da smo tako zaverovani, da je vse, kar je od zgoraj dobro.)
LETSov, UTDja in ostalega ni mogoče razumeti s sedaj veljavnim pojmovanjem ekonomije, ki pa je – kakor ugotavljam – popolnoma ideološko, saj ne dopušča nobenega drugega gospodarskega modela. Liberalistični gospodarski model se ima za edinega pravilnega in vse ostalo so herezije. Če mu očitaš napake, dobiš skoraj vedno isto provokacijo v odgovor: “Kaj torej? Hočeš komunizem?” In to kaže, da ne gre za odprto misel, temveč za ideologijo, saj ima odgovor na vsako vprašanje in ne dopušča ugovarjanja.
Ob vseh razpravah, ki sem jim sledil v zvezi s tem vprašanjem, se kaže, da ekonomisti preprosto nimajo miselnih orodij, da bi dojeli, o čem govorimo. Bojim se, da res nismo še zreli za to. Škoda.

Avtor: stane

stane — Sat, 18 Apr 2009 12:15:48 +0000

Smo pri viru za izplačevanje UTD.
To ne more biti fiksni strošek gospodarstva, o katerem bi odločali politiki, kajti volitve so prepogoste, skomine za darila iz tujega žepa pa prevelike.
Niti to ne more biti strošek prebivalstva, kjer bi politiki s progresivno dohodnino pobirali bogatim in dajali revnim.
Eno in drugo bi državo hitro spravilo v bankrot.
Ostane ti samo davek na dobiček podjetij, kjer stopnjo po enakih načelih, kot se določa denarna masa, oziroma vrednost valute, določa neodvisen organ, ne politiki, ker bi se lahko zgodilo enako, kot v prvih dveh primerih.
Ker ti pa ostane samo to, to ni več UTD, ampak lastniška dividenda na družbeni kapital države, ki je v lasti ljudstva.
In ko temu ljudstvu daš ime in priimek in državljanstvo, dobiš neprenosljivo delnico države, kot sem jo opisal zgoraj.
Je pa DD tudi makroekonomska delniška zanka, ki vzdržuje dinamično razmerje med tekočo potrošnjo in dobičkom za investicije samodejno.
Vstavi DD v nek makroekonomski model in simuliraj, kaj bi se dogajalo, pa boš videl.

Avtor: Bojan Radej

Bojan Radej — Sat, 18 Apr 2009 09:07:09 +0000

Stane piše: “Se pa zavedaš sam, da velikega razcveta lokalne ekonomije ne bo, če bo moral vsak takoj dati med svoje stroške tudi stroške svojega socialnega minimuma. In smo zopet tam.” Tega ne razumem najbolje, lahko prosim pojasniš?

Avtor: stane

stane — Fri, 17 Apr 2009 16:16:53 +0000

Tudi jaz ne govorim o nobenem reševanju, kajti reševanje je na vrsti šele po katastrofi.
Se pa s tabo popolnoma strinjam, da je samooskrba, predvsem pri prehrani, zelo pametna, ekonomična in zdrava.
In se tudi strinjam, da bi dovolj visoka dividenda na DD marsikoga usmerila v te neizkoriščene tržne niše lokalne oskrbe.
Tudi konkurenčnost vsega gospodarstva bi se dvignila, saj bi se znižali stroški vsem podjetjem zaradi nižjih stroškovnih davkov, saj bi se državna administracija lahko razpolovila.
Se pa zavedaš sam, da velikega razcveta lokalne ekonomije ne bo, če bo moral vsak takoj dati med svoje stroške tudi stroške svojega socialnega minimuma.
In smo zopet tam.
Podjetje država mora poslovati tako dobro, da bodo njeni lastniki lahko z dividendami pokrivali vsaj stroške svojega vegetiranja.
Tej številki pravijo avtorji UTD.
Se strinjam, toda ne na način, da bodo bogatejši vzdrževali reveže iz svojega žepa, kajti tako bi hitro ostal vsem samo še UTD, seveda če ne bi država že prej bankrotirala.
UTD je lahko samo tako visok, kolikor ga lahko podjetja prenesejo iz dobička, ne pa da ga pokrivajo s stroškovnimi davki.
Torej, samo davek na dobiček, strokovno odmerjen, ne politično, je laho vir in mera dividend, ki jim ti praviš UTD.

Avtor: Bojan Radej

Bojan Radej — Thu, 16 Apr 2009 17:44:04 +0000

nihče ne trdi, da bodo lokalni projekti rešili svet; članek obravnava lokalno ekonomijo kot komplementarno globalni; državne ekonomije, Stane, je vse manj, en del je postal globalen, drugi del je javen – komunalen, lokalen; npr. največji nacionalni projekt je bila izgradnja avtocest, ki pa so verjetno bolj povezane z mednarodnimi koridorji;
lokalne alternative so majhne ampak kljub temu strašno pomembne zaradi enega razloga, ki ga vsi radi zanemarimo – za lokalne ljudi, ki so jim lokalne alternative vse kar lahko naredijo sami, da se obranijo enoumja in globalne nestabilnosti; lokalni projekti niso pomembni s stališča BDP ampak s stališča socialne varnosti, kohezije skupnosti, kot vir družbenih inovacij, javnih dobrin, zadovoljstva z življenjem – skratka isto kot BDP samo po radikalno drugi in verjetno dosti bolj verodostojni poti. In seveda, lokalna alternativa ni mišljena kot nekaj, čemur morajo slediti vsi ampak samo tisti, ki so spozanali pravo naravo trga / države (subvencij,…) in jim je dovolj te cenene igre, ki je tako nerazumno draga.

Avtor: stane

stane — Thu, 16 Apr 2009 13:37:06 +0000

Marko, svet se je znašel v krizi, ki postaja vse bolj podobna stanju v praskupnosti, do česar lahko v primeru totalne vojne tudi pride.
Radius trgovanja se bi skrčil na zelo majhne skupnosti, menjava bi pa potekala naturalno.
Ali avtorje teh zamisli vodi instinkt, ali samo želja po eksperementiranju in ekskluzivizmu, je vseeno, toda v pogojih današnjega globalnega trga takšne ekonomske celice ne morejo igrati nobene vloge.
Prva minimalna skupnost danes je država in če pogledamo v svetovnem merilu, je takšna z boni in pozneje s tolarjem bila kar Slovenija.
Torej, če bo res postalo nevzdržno, se na tolar lahko hitro vrnemo, da bo lahko potekala normalno vsaj proizvodnja in menjava dobrin, ki jih znamo sami narediti in jih tudi potrebujemo.
Ob veliki zadolženosti se to res lahko hitro zgodi, če ne bomo več sposobni kupovati evrov.
Toda, to bomo naredili takrat, ko bo neizbežno, sedaj pa lahko odpravimo tisto, kar nas je v našo krizo tudi pripeljalo.
Nikogaršnje podjetje država Slovenija spremenimo v državo v lasti vseh državljank in državljanov, kar po Ustavi tudi je.
To pa je po mojem globokem prepričanju tudi edini recept za vse države, kajti če bo svet to krizo začasno prebrodil samo s povečanim tiskanjem denarja, naslednje več ne bo.

Avtor: marko

marko — Thu, 16 Apr 2009 07:23:18 +0000

Z zanimanjem sem prebral zgornji sestavek in komentarje, nimam skoraj kaj dodati. poraja se mi pa dvom o lokalni samozadostnosti, npr. energetska samozadostnost je dejansko nemogoča.Potem je tu še raznolikost interesov posameznikov in skupin, ki je že na lokalnem nivoju dokaj velika in pestra in postane dostikrat tudi nepremostljiva ovira pri odločanju.
Gregor piše o ideji lokalnega samoupravljanja, ki v realnosti dokazano ne deluje, se pa že pojavljajo poizkusi alternetive parlamentarni demokraciji in uvajanja družbene lastnine. Na spletnem dnevniku Mladine je bil, v članku z naslovom: Marinaleda-alternativa,ki deluje, pred dnevi predstavljen primer majhnega mesta na jugu Španije, v katerem so izpeljali uvedbo družbene lastnine in neposredno politično odločanje. Opisano izvajanje vodenja v tem mestu pa deluje precej utopično, glede na sedanje dogajanje in razmere v svetu.