Povprečno razmerje med ceno delnice in dobičkom (P/E) za ključna podjetja na Ljubljanski borzi je bilo leta 2005 nekaj prek 15, kar je tudi dolgoročno (stoletno) povprečno razmerje na svetovnih borznih trgih. Do začetka leta 2007 je zaradi rasti cen delnic to razmerje naraslo na približno 25 – cene delnic so bile že kar 25-krat višje kot dobički na delnico. Takšno razmerje je kazalo, da so cene delnic previsoke, da objektivno lahko pričakujemo padec cen. A kljub temu so cene delnic v naslednjega pol leta zrasle dodatno še za 50 odstotkov, na razmerje P/E = 35. Čeprav smo torej vedeli, da je takšna situacija dolgoročno nevzdržna, so se ljudje odločali za nakupe. Lahki in visoki zaslužki pred tem so obetali, da se bo to kar nadaljevalo, in čredni nagon množic (kupcev delnic) je cene dvigoval in dvigoval. Enako se je dogajalo tudi drugod po svetu, in to ne samo pri delnicah, ampak tudi pri drugem premoženju, na primer nepremičninah.
/…/
Če se povrnemo nazaj na gospodarsko krizo, pa pri spopadanju z njo mogoče izhajamo iz napačne predpostavke. Pogosto namreč zasledimo trditev, da smo v preteklosti živeli prek svojih možnosti, da je prevladalo potrošništvo in je prav, da se umirimo, da živimo v realnih okvirih. Nedvomno je del potrošnje izviral tudi iz omenjene rasti vrednosti premoženja (pri tistih, ki jim je uspelo drago prodati), vseeno pa drži, da smo lahko potrošili samo toliko, kolikor smo ustvarili.
/…/
Kakor je sicer individualno in podjetniško logično, si na žalost z zategovanjem pasu v prispodobi pravzaprav zategujemo vrv za vrat. Ukrepanje države (davčne olajšave in pomoč) je sicer dobrodošlo in nujno, a premik se bo zgodil samo s ponovno večjo potrošnjo in investicijsko aktivnostjo. Zato bi morala država pospešiti dejavnosti predvsem v tej smeri, kajti edino država v teh razmerah lahko preseže ujetost v varčevanje.
/…/
Za leto ali dve bi bil lahko primanjkljaj pet ali tudi več odstotkov v relativno nizko zadolženi Sloveniji sprejemljiv in tudi hitro poravnan, če bi nam s tem uspelo premakniti voz gospodarske aktivnosti. Podjetjem namreč ne pomaga veliko dvoodstotna olajšava, temveč samo deset- ali večodstotno povečanje prodaje.
Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, v Delovi Sobotni prilogi
...
