« prejšnji članki
Guus Hiddink kot Bojan Prašnikar – Razlika je v “podrobnostih”
benjamin, četrtek, 30. april 2009 
Prvi polfinalni tekmi Lige prvakov sta se razpletli pričakovano: Manchester United je v klasičnem stilu "mlel" tokrat skoraj povsem nemočni Arsenal, ki ni deloval kot moštvo, katerega edini dosegljivi cilj v tej sezoni je zmaga v Ligi prvakov, a mu ni zadal zadnjega udarca. Ni kaj, Man U je "stroj"; ekipa, ki nasprotnike razbija z neverjetnim tempom, odpiranjem prostora in igro prek kril (poglejte, kako visoko stojijo njihovi bočni igralci), pri čemer to večino časa počnejo brez klasičnih napadalcev. Tudi, kdor je mislil, da bo Barcelona po Bayernu odpihnila še Hiddinkov Chelsea, [...]
Ali Žerdin o svobodi tiska in novinarstvu na trgu
vojko, četrtek, 30. april 2009 
Novinarji naj bi bili psi čuvaji demokratične ureditve. Predpostavka, da komentar ne sme sugerirati niti tega, kam bi veljalo usmeriti žaromete razčiščevanja, ker to ogroža osebnostne pravice močnih, je nevarna. Nevarna zato, ker je tisk najprimernejši družbeni mehanizem za postavljanje vprašanj in razlago globine družbenih problemov. Kje, če ne v tisku, lahko vsak dan sproti preberemo, zakaj se je svet znašel, kjer se je? O spornih klientelističnih navezah, globalnih in lokalnih, poroča svobodni tisk. Brez svobodnega tiska bi bili brez dnevnih poročil, ki prinašajo detajle [...]
Bawag v rdečih številkah in z državno pomočjo
darja, četrtek, 30. april 2009 
Banka Bawag, ki je vložila predlog za stečaj Istrabenza, je leto 2008 zaključila s 548 milijoni evrov izgube in potrebuje državno pomoč. Od avstrijske države bo dobila 950 milijonov evrov: s 550 milijoni evrov jo bo država dokapitalizirala (v zameno bo dobila vrednostne papirje brez glasovalne pravice), za preostalih 400 milijonov evrov pa bo država za pet let prevzela garancije za rizične vrednostne papirje, poroča dnevnik Presse. Pomoč avstrijske države banki Bawag ne bo zadostovala. S finančno injekcijo v vrednosti 205 milijonov evrov ji bo pomagal še lastnik, to je ameriš [...]
Ne posvetovanja, Pahorjeva vlada potrebuje odvetnika
vojko, sreda, 29. april 2009 
Slovenska politika ima očitno težave s 'kompromisnim predlogom' evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega mejnega spora (in sprostitev hrvaški pristopnih pogajanj z EU). Mediacija je 'prerasla', kolikor je mogoče verjeti neuradnim poročilom, v arbitražo, torej bolj pravno kot politično napravo, menda dvoumna so 'postopkovna pravila' in 'terminski načrt'. Od tistega, kar piše v razvpitih sklepih državnega zbora, sprejetih zato, da bi se država izognila referendumu o hrvaškem vstopu v Nato, je Rehnov predlog - po tem, kar smo doslej izvedeli o njem in po [...]
Vlado Miheljak o prvem maju in socialnem ‘dialogu’ na ulici
vojko, sreda, 29. april 2009 
Na retorično vprašanje, ali "nazaj k Marxu", je odgovor kvečjemu: "Naprej k Marxu". Pač v smislu, da se je treba dokončno odpovedati religiji svobodnega trga: veri v vseodrešujočo, samoregulativno, tako rekoč avtopoetično svojstvo prostega trga. Ne samo, da je nekdanji predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Alan Greenspan, eden največjih zagovornikov prostega trga, s sklonjeno glavo priznal, da je bil štirideset let v zmoti, ker je verjel, da "stvar deluje", ter se spokorjen pokesal in opravičil za zavajanje, celo tisti, ki danes vodijo svetovne velesile, se [...]
So virus prašičje gripe naredili v laboratoriju?
darja, sreda, 29. april 2009 
Smrtonosni virus prašičje gripe (A-H1N1) je kombinacija genetskega materiala prašičev, ptic in ljudi, kakršne raziskovalci do zdaj še niso videli, poročajo mediji. Dr. John Carlo, zdravstveni direktor Dallas Co., je po pisanju spletne strani infowars.com dejal, da "te vrste prašičje gripe, ki je bila razvita v laboratorijih, še ni bilo ne v ZDA ne kje drugod po svetu, to je nova vrsta vrsta svinjske gripe". Dr. Wilma Wooten, uradnica za javno zdravje v San Diegu, je medijem pojasnjevala, da nobeden od obolelih virusa ni dobil od prašiča, vsi so ga dobili s prenosom s človeka na č [...]
Jelena Lovrić o hrvaški vojni nad grobovi
vojko, torek, 28. april 2009 
Maj, hrvaški mesec komemoracij, stopnjuje napetosti in delitve glede zgodovinskih tem, v Jutarnjem listu piše Jelena Lovrić, letos očitno še posebej. Dve Hrvaški vpijeta ena čez drugo preko grobov, nacija pa ni kos svoji težki in boleči preteklosti. Namesto učenja iz zgodovine grozi njeno ponavljanje, pri tem pa politika z zgodovinskimi temami pogosto brezobzirno manipulira in namesto da bi antagonizme blažila, jih za svoje cilje še poglablja. U Jugoslaviji jasenovačke su se žrtve godinama preuveličavale, Bleiburg je bio strogo zabranjena tema. Tuđmanova ideja o miksanju [...]
Južni tok in Nabucco – Strateški pomen energetskih poti
darja, torek, 28. april 2009 
Od razpada Sovjetske zveze je geopolitična usoda srednje in jugovzhodne Azije tesno povezana s prihodnjimi energetskimi transportnimi potmi. Energetski vrh v Sofiji 24. in 25. aprila je potrdil, kako strateško pomembne so 20 let po koncu hladne vojne prihodnje poti za dobavo nafte in plina. To velja enako za vzhodne in zahodne države, piše publicist F. William Engdahl. Med te poti sodi tudi plinovod Južni tok, ki bo predvidoma šel skozi Slovenijo. Po razpadu Sovjetske zveze je zunanja politika Washingtona v Srednji Aziji temeljila na cilju, da bi ZDA že pri izvoru prevzele nadzor nad [...]
Helena Kamnar o poroštveni zakonodaji, nadzoru in sankcijah
vojko, torek, 28. april 2009 
Za zdaj sta izdani uredbi za dva ukrepa; za izdajo poroštva države za zadolžitev in za posojilo. Obe uredbi zdaj določata isto: s poroštvom ali posojilom pridobljenih sredstev banke in hranilnice ne smejo porabiti "za kreditiranje ali refinanciranje kreditov, namenjenih odkupom podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb". Omejitve, kot jih zakonodaja postavlja zdaj, tako ne veljajo ne za vse banke in niti ne za celotno poslovanje bank, ki bi dobile kakšnega od ukrepov - omejujejo le porabo virov iz državnega poroštva. Kljub temu pa je očitno že na začetku bila težnja - č [...]
Nemčija z dvema slabima bankama
darja, torek, 28. april 2009 
Po dolgotrajnih razpravah se je nemška vladna koalicija dogovorila, da bo država za odstranitev strupenih naložb iz bančnih bilanc ustanovila dve slabi banki - eno za zasebne banke in eno za javne deželne banke, poroča Spiegel. Zasebne banke se bodo predvidoma lahko svojih slabih naložb znebile s prenosom na namensko družbo, deželne banke pa prek javnega zavoda ali Zavodov v zavodu (Aida). Model za odstranitev slabih naložb iz bank mora biti dokončno sprejet do sredine maja, v tem primeru se bodo banke lahko znebile slabih naložb v vrednostne papirje in slabih posojil do konca [...]
Trošimo vsi, država, Borut, Janez in vi!
vojko, ponedeljek, 27. april 2009 
A ni to imenitno? Tisoč evrov za avto, desetkrat več za stanovanje, državne subvencije za to in ono na eni strani, na drugi pa nižji davki in trošarine ter višje olajšave, oprostitev delodajalskih prispevkov za novozaposlene, davčne počitnice za novoustanovljena podjetja in espeje ... V Paketu ukrepov in zakonskih rešitev za izhod iz gospodarske in finančne krize, ki jih je sprejel strokovni svet SDS. Ukrepov za spodbujanje zasebne potrošnje pa vlada Boruta Pahorja ni še predlagala in po javnih informacijah ter zgoraj navedenemu gradivu o takih ukrepih niti ne razmišlja. [...]
G20, teorije zarote in nova svetovna valuta
darja, ponedeljek, 27. april 2009 
Medtem ko so Kitajci začeli zmanjševati odvisnost od ameriškega dolarja, nekateri opozarjajo na točko 19 v sklepih zasedanja G20 2. aprila v Londonu. Po njihovi razlagi je podlaga na prehod na svetovno valuto. Da pomeni revolucijo v globalnem finančnem redu, v časopisu Telegraph opozarja Ambrose Evans-Pritchard. "Dogovorili smo se, da podpiramo splošno dodelitev SDR, ki bo za svetovno gospodarstvo zagotovilo 250 milijard dolarjev in povečalo globalno likvidnost," je navedeno v točki 19. SDR pomeni Special Drawing Rights - posebne pravice za izdajo. To je sintetična papirnata valuta [...]
Vmesno poročilo – Bolnikov ne bo bolelo, odvetnikov pa tudi ne
milan, nedelja, 26. april 2009 
Ne bodo čutili Varčevanje v zdravstvu, ki ga bolniki ne bodo čutili, je naslednje leseno železo, s katerim vlada preizkuša potrpljenje državljanov. Dejstvo, da bodo bolnišnice ob 50 milijonov evrov in da so v Kliničnem centru že pripravili več kot 70 varčevalnih projektov, to samo potrjuje. Bolniki brez denarja res ne bodo čutili slabše zdravstvene oskrbe, ker je ne bodo dočakali. 'Gospodarska kriza je! Zato varčujte pri bolniških, napotnicah in zdravilih,' zdravnike pozivata zdravstveni minister Borut Miklavčič in direktor zdravstvene blagajne Samo Fakin. Nadzorniki [...]
Miha Mazzini o tezgarjenju in trenutkih resnice
vojko, nedelja, 26. april 2009 
Najbolj žalostno misel pa puščam za konec. Do nje me je privedlo Jonasovo obvezno opravičevanje med nastopom, da on takih vprašanj ne bi zastavljal, da mora itd., hkrati pa lenobno nerežiranje režiserja. Kaj pa, če mi je oddaja vseeno povedala, kaj ostane od Slovenca, ko je vse slabo in dobro oddal Drugemu? Ko ostane le še pasivnost malega naroda, ki na odločitve in izhod itak ne more vplivati, zato je bolje kar čakati? Tu gledam diplomiranega igralca in režiserja, kako opravljata svoj poklic, za katerega sta dolgo študirala. Opravljata pa ga tako, rutinirano, brezvoljno, mogoč [...]
Inteligenčni količnik in zgodnje izobraževanje
darja, nedelja, 26. april 2009 
Pri pripravi protikriznih programov vlade ne bi smele pozabiti na izobraževanje, zlasti predšolsko izobraževanje otrok. Programi za spodbujanje gospodarstva bi morali biti tudi programi za spodbujanje inteligence. Kako povečati kolektivni IQ državljanov v svoji novi knjigi Inteligenca in kako jo pridobiti, piše Richard Nisbett, profesor psihologije na univerzi Michigan. V njej tudi navaja nasvete za odpravo revščine in neenakosti v ZDA, v svoji kolumni v New York Timesu piše Nicholas D. Kristof. Da so bogatejši bolj pametni na podlagi dedovanja inteligence, je ovrgel Eric [...]
Gaspari in Ribnikar o reprogramih tajkunskih posojil in bankah
vojko, sobota, 25. april 2009 
Banke se morajo zavedati, da v krizni situaciji, ko s svojimi instrumenti vstopi tudi država, pri presoji morajo upoštevati pravila, ki jih je postavila država za koriščenje te pomoči. In v tem primeru, ki je zdaj zelo na očeh javnosti, je država reagirala z dvema jamstvenima shemama: prva daje bankam možnost zadolževanja v tujini, da bi pridobile kvalitetne vire financiranja za normalno kreditiranje dejavnosti, druga pa bankam omogoča, da z manjšim tveganjem prevzemajo kreditno aktivnost pri podjetjih. Jasno smo povedali, da imajo banke pravico to pomoč sprejeti, če se ta ne bo [...]
« prejšnji članki