Trenutno ni dokazov, da bi bilo uživanje hrane, ki vsebuje bakterijo, odporno proti antibiotikom (MRSA – methicillin-resistant staphylococcus aureus), nevarno za zdravje ljudi. Enako ni dokazov, da bi ljudje, ki delajo s to hrano in krmo, to bakterijo nadpovprečno pogosto prenašali na druge oziroma jih okužili z njo, so ugotovili izvedenci evropske agencije za varno hrano (Efsa). So pa ljudje, ki so v stiku z živimi živalmi, to so zlasti kmetje, veterinarji in njihovi družinski člani, bolj ogroženi od običajne populacije, piše v poročilu.
The European Food Safety Authority (EFSA) has published an opinion on the public health significance of meticillin-resistant Staphylococcus aureus (MRSA) in animals and foods. EFSA’s Panel on Biological Hazards (BIOHAZ) found that while food may be contaminated by MRSA, there is currently no evidence that eating or handling contaminated food may lead to an increased risk of humans becoming healthy carriers or infected with this bacterium. The Panel also concluded that where MRSA prevalence in food-producing animals is high, people in contact with live animals, especially farmers, veterinarians and their families, are at greater risk than the general population.
Efsa še opozarja, da se pri živalih na farmah z intenzivno rejo pojavlja poseben tip MRSA, in sicer CC398. Večinoma živali, ki so okužene, nimajo nikakršnih simptomov, da bi lahko ugotovili, da so okužene. Izvedenci Efse pravijo, da je razširjenost MRSA v EU majhna. Različni tipi te na antibiotike odporne bakterije, vključno z CC398, se pojavljajo v klavnicah in surovem mesu. Na podlagi razpoložljivih podatkov je po oceni izvedencev Efse majhna možnost, da bi se ljudje, ki so zaposleni v mesnicah in so v stiku z mesom, okužili s to bakterijo.
Dan Collins, predsednik odbora za biološka tveganja (BIOHAZ), ki je pri Efsi preučil riziko MRSA, pravi, da ni podatkov, da bi ljudje, ki jedo meso, okuženo z MRSA tipa CC398, zboleli. Prav tako ni podatkov, da bi ta bakterija povzročila zastrupitev. Je pa njena razširjenost v različnih delih EU zelo različna. V državah, kjer so jo odkrili, so okuženi predvsem prašiči, teleta in piščanci, ki jih redijo v kletkah.
Tudi hišne domače živali se lahko okužijo z MRSA, vendar pa so se skoraj v vseh primerih okužile od ljudi. Bakterija je prešla s človeka na žival in od živali nazaj na človeka, so ugotovili izvedenci Efse. Ni pa na voljo študij, kakšen je riziko, da se človek okuži od hišnih domačih živali in konjev.
Ker se bakterija CC398 najpogosteje prenaša z živih živali na ljudi, je potrebno okrepiti kontrole predvsem na kmetijah. V vseh državah članicah bi morali po mnenju članov odbora BIOHAZ okrepiti tovrstne kontrole, zlasti na kmetijah, ki intenzivno redijo živali. Hkrati bi morali tudi poenotiti metode za jemanje vzorcev, prav tako za odkrivanje in ugotavljanje bakterije MRSA pri ljudeh in živalih, pa tudi v mesu in nasploh okolju. Zbirati bi bilo potrebno podatke o ljudeh, ki se zaradi okužbe z MRSA zdravijo v bolnišnicah, pa tudi o razširjenosti bakterije pri živalih, ki so zelo redke.
Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni so v letu 2005 sporočili, da na leto zaradi MRSA umre 18 tisoč Američanov, kar je več kot zaradi Aidsa. V Evropi se MRSA širi predvsem na Nizozemskem. Od kod okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom? Najbrž so posledica rutinske uporabe antibiotikov v krmi za prašiče, kar vodi do pretirane uporabe antibiotikov. Ta sistem vodi do razvoja agresivnih “super bakterij”, ki ogrožajo zdravje nas vseh, v IHT ugotavlja Nicholas D. Kristof.
