Kvalitetno napovedovanje gospodarske rasti v sedanjih hitro se spreminjajočih razmerah je izrazito težavno, da ne rečem nemogoče, povsod po svetu, saj se vse napovedi, ki so starejše od 14 dni, izkažejo kot zastarele. Časovne serije podatkov, ki so eden od ključnih elementov napovedovanja, so v teh razmerah bistveno manj zanesljiva osnova za napovedovanje, podobno pa velja tudi za modele napovedovanja. Prav zaradi teh omejitev bi bilo za državo dobro, da bi v procesu napovedovanja gospodarskih trendov sodelovalo več inštitucij, ki bi uporabljale različne metodologije. To problema napovedovanja gospodarske rasti in drugih makroekonomskih agregatov ne bi v celoti rešilo, bi pa povečalo stopnjo njegove zanesljivosti.
/…/
Tako je direktor Umarja na že omenjeni seji odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko razložil, kako na Uradu že pripravljajo novo napoved, da pa o konkretnih številkah v tem trenutku še ne more govoriti, ker naj bi bila napoved končana v naslednjih 14 dneh. Poleg tega je najavil, da se smer napovedi obrača močno navzdol in da lahko v letošnjem letu pričakujemo negativno stopnjo gospodarske rasti. Do tod vse lepo in prav, saj smo vsi vedeli, da rast ne more biti pozitivna. Presenečenje pa je sledilo že takoj naslednji dan, ko je na za to priložnost sklicani tiskovni konferenci predsednik vlade objavil dramatično poslabšane napovedi gospodarske rasti za državo v letošnjem letu.
Ko sem skušal v konsistentno celoto povezati izjave predsednika vlade in njegovega glavnega makroekonomista o gospodarskih napovedih za leto 2009, pri čemer so te bile dane v razmaku vsega 24 ur, se mi je zastavila vrsta vprašanj. Na primer, kako je mogoče napoved gospodarske rasti objaviti samo en dan po tem, ko je v parlamentu rečeno, da napoved še ni pripravljena oziroma da bo pripravljena v naslednjih dveh tednih? Kako pojasniti različni sporočili, ki sta bili v zvezi z napovedano gospodarsko rastjo države dani s strani vladnih predstavnikov v razmaku vsega enega dneva?
Mojmir Mrak, ekonomist, v Dnevnikovem Objektivu
